Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (63.976-64.000)


  1.      sprhnína  -e ž (ȋ) agr. razkrojene organske snovi: gozdna zemlja vsebuje veliko sprhnine ♪
  2.      spŕhniti 1 -em dov. (ŕ ȓ) hitro, slišno zleteti; prhniti: ptič sprhne z drevesa ♪
  3.      spŕhniti 2 -em dov. (ŕ ȓ) redko sprhneti: les sprhne ♪
  4.      sprhútati  -am dov., tudi sprhutála (ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš sprhuta // prhutajoč zleteti: prestrašena ptica je sprhutala z veje ♪
  5.      sprhutávati  -am nedov. (ȃ) hitro, slišno zamahovati s perutmi: ptice sprhutavajo / sprhutavati s krili ♪
  6.      spričeválo  -a s (á) 1. dokument o učenčevem uspehu in vedenju: dobiti spričevalo; izdati, overoviti, podpisati spričevalo; k prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo / maturitetno spričevalo; zrelostno spričevalo; spričevalo o končani osnovni šoli // učenčev uspeh v takem dokumentu: imeti dobro, odlično, slabo spričevalo; ocena iz matematike mu kvari spričevalo 2. s prilastkom listina z določenimi podatki, s katero se kaj dokazuje, potrjuje: zdravniško spričevalo; spričevalo o izvoru blaga; izdati spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo 3. nav. ekspr., s prilastkom kar kaj dokazuje, potrjuje: uspešno opravljeno delo je spričevalo njegove sposobnosti; to je slabo spričevalo zanj; vedenje je spričevalo srčne kulture / jezik v razpravi ne daje avtorju najboljšega spričevala je slab, neprimeren ● zastar. predstojnik mu je dal spričevalo, da je natančen je izjavil; zastar. za te otroke moram dati spričevalo, da so pridni reči, trditi ◊ jur. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe; ubožnostno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe; šol. nostrificirati spričevalo; izstopno, končno spričevalo ♪
  7.      spríčkati se  -am se dov. (ȋ) medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spričkala sta se zaradi otrok; za vsako malenkost se spričkata; večkrat se spričkajo, pa so si spet dobri ♪
  8.      spríčo  in spričo predl. (í) z rodilnikom 1. publ. zaradi: spričo pomanjkanja dokazov so ga oprostili / spričo take konkurence ni imel nobenih možnosti, da bi zmagal; ta problematika spričo spremenjenih okoliščin ni več aktualna / v vezniški rabi zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zelo povečal. Spričo tega je vlada omejila uvoz 2. redko ob, poleg: spričo njega je bil kakor pritlikavec 3. star. vpričo: spričo vseh ga je udaril ♪
  9.      sprijateljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) sklepati prijateljska razmerja: mladi se radi sprijateljujejo; sprijateljevati se s sodelavci ♪
  10.      sprijateljíti se  -ím se in sprijáteljiti se -im se dov. (ȋ í; ȃ) skleniti prijateljsko razmerje: otroci se radi sprijateljijo; sprijateljiti se s sosedi / čez nekaj let sta se spet sprijateljila ♪
  11.      sprijaznítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sprijazniti se: sprijaznitev z usodo, življenjem ♪
  12.      sprijázniti se  -im se dov. (á ȃ) 1. prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti: sprijazniti se z mislijo na smrt; sprijazniti se z nastalim položajem; ni se mogel sprijazniti s tem, da je vse izgubljeno; sprijazniti se z usodo, življenjem / sprijazniti se z novim vodstvom 2. star. sprijateljiti se: seznanila in sprijaznila sta se z vsemi sopotniki / potrpite malo, morda se še sprijaznimo sprijázniti knjiž. povzročiti prijazen, naklonjen medsebojni odnos: otroci so ju sprijaznili / vino sprijazni ljudi sprijáznjen -a -o: z vsem sprijaznjen človek; biti sprijaznjen z usodo, življenjem ♪
  13.      sprijáznjenje  -a s (ā) glagolnik od sprijazniti se: sprijaznjenje z novim položajem ♪
  14.      sprijáznjenost  -i ž (ā) dejstvo, da je kdo sprijaznjen: sprijaznjenost z usodo, življenjem ♪
  15.      sprijaznjeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti: ljudje so se začeli sprijaznjevati z novimi ukrepi / sprijaznjevati se z novo oblastjo ♪
  16.      sprijéti  sprímem dov., sprijél; nam. sprijét in sprijèt (ẹ́ í) zastar. sprejeti: sprijeti goste / Bog vas sprimi, ga je pozdravil ♪
  17.      sprijéti se  sprímem se dov., sprijél se; nam. sprijét se in sprijèt se (ẹ́ í) 1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: mokri, potni lasje se sprimejo; smolnati prsti so se mu sprijeli // ob medsebojnem dotiku ostati skupaj: listi v knjigi so se sprijeli; čez čas se posamezni deli med seboj sprimejo; cementna masa se mora dobro sprijeti s podlago / moker sneg se hitro sprime; ilovnata zemlja se sprime / moka se sprime v kroglice; sprijeti se v grude, kepe 2. knjiž. prijeti drug drugega (za roke): fantje in dekleta se sprimejo in zaplešejo / sprijeti se v kolo; sprijeti se za roke 3. star. spopasti se, spoprijeti se: četa se je sprijela s sovražnikom / domači fantje so se sprijeli s prišleki / psi so se sprijeli za kost sprijéti povzročiti, da kaj ob medsebojnem dotiku ostane skupaj: lepilo sprime kamnino in steklo; redko sprijeti posamezne dele s klejem zlepiti ♦ med. serum sprime eritrocite sprijét -a -o: sprijeti lasje; moker, sprijet sneg; od krvi sprijeta dlaka; v grudice sprijeta moka; kosi peciva so med seboj sprijeti ♪
  18.      sprijétost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost sprijetega: sprijetost las ♦ petr. trdna sprijetost konglomerata ♪
  19.      spríng  -a m (ȋ) navt. močna vrv za privezovanje ladij pri pristajanju ♪
  20.      sprínt  tudi šprínt -a m (ȋ) 1. šport. tek na kratke proge: rekorder v sprintu 2. žarg. zelo hiter tek, plavanje, kolesarjenje: tekmovalec je začel s silovitim sprintom ♪
  21.      spríntati  -am tudi špríntati -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. zelo hitro teči, plavati, kolesariti: sto metrov pred ciljem je začel sprintati / kam pa sprintaš tečeš, greš ♪
  22.      sprínter  tudi šprínter -ja m (ȋ) šport. športnik, ki tekmuje v teku na kratke proge: uspehi naših sprinterjev ♪
  23.      sprínterica  tudi šprínterica -e ž (ȋ) nav. mn., šport. obuvalo z jeklenimi konicami na podplatih, zlasti za tek: obuti sprinterice ♪
  24.      sprínterka  tudi šprínterka -e ž (ȋ) ženska oblika od sprinter: tekmovalka je obdržala prvo mesto med sprinterkami ♪
  25.      sprínterski  tudi šprínterski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sprinterje ali sprint: sprinterski trening; sprintersko tekmovanje / sprinterska proga ♪

   63.851 63.876 63.901 63.926 63.951 63.976 64.001 64.026 64.051 64.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA