Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (63.876-63.900)


  1.      spravljívec  -vca m (ȋ) ekspr. spravljiv človek: postati spravljivec / politični spravljivci // kdor spravlja, pomirja: bil je spravljivec med očetom in sinom ♪
  2.      spray  in sprej -a [spréj] m (ẹ̑) kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje; pršilo, razpršilo: razpršiti spray; s sprayem očistiti čevlje; osvežilni spray; sprayi proti moljem, mrčesu / spray za suho umivanje las / lak v obliki spraya // posoda s takim kemičnim sredstvom: v kopalnici je polno sprayev in krem; kupiti pet sprayev ♪
  3.      sprážiti  -im dov. (á ȃ) 1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, narediti, da dobi živilo rjavo barvo: spražiti čebulo; spražiti moko / spražiti kavo 2. pripraviti jed na majhni količini vroče maščobe: spražiti koščke mesa / nar. za večerjo si je spražil jajca ocvrl sprážen -a -o: spražena čebula ♪
  4.      spŕdniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) vulg. izločiti pline iz črevesja: glasno se sprdniti ∙ vulg. sprdnem se na vse to izraža veliko omalovaževanje ♪
  5.      sprebírati  -am tudi izprebírati -am nedov. (ȋ ȋ) nar. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebirati: sprebirati službe / pogosto sprebira ljubice menjava ♪
  6.      sprebíti  -bíjem dov., sprebìl (í ȋ) nar. natepsti, pretepsti: pošteno so ga sprebili; sprebiti do krvi sprebít -a -o: ves sprebit je prišel domov ♪
  7.      sprebráti  -bêrem tudi izprebráti -bêrem dov., stil. spreberó; sprebrál (á é) nar. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebrati: sprebrati delo / nič si ni sprebral ♪
  8.      spréd  prisl. (ẹ̑) pog. spredaj: otroci so sedeli spred; stal je čisto spred / kolona je imela spred močno predhodnico / hišo so si ogledali od spred in od zad ● slabš. lizati koga spred in zad ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog. dvorile so mu (od) spred in (od) zad na različne načine; pog. delo se mi ponuja spred in zad imam veliko dela; prim. odspred ♪
  9.      sprédaj  prisl. (ẹ́) 1. izraža položaj pred čim v prostoru: iti spredaj; v kinu sedeti spredaj; manjše rastline sadimo bolj spredaj, večje bolj zadaj; daleč spredaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja: igrali so se spredaj na vrtu; spredaj levo je še en stol; počakaj tu spredaj / pregled vsebine je spredaj (v knjigi) 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je glede na določeno smer pred drugimi deli, stranmi: to orožje se polni spredaj; bluza se zapenja spredaj; čevlji so spredaj odrgnjeni, umazani 3. v zvezi od spredaj izraža gibanje ali usmerjenost iz položaja pred čim: od spredaj ni pričakoval nevarnosti; osvetlitev od spredaj; tekmovalce je oviral močen veter od spredaj / slikati glavo od spredaj in od strani ● biti spredaj pog. tvoja ura je zmeraj spredaj prehiteva; v kmetovanju je bil v primerjavi z drugimi daleč spredaj je dosegel večje uspehe; pog. pri delu, športu je bil vedno kje spredaj med prvimi, boljšimi; ponoviti že spredaj omenjeno misel v prejšnjem, dotedanjem besedilu; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; prim. odspredaj ♪
  10.      sprédati  -am nedov. (ẹ̄) presti: spredati vlakna v močno nit / pajki spredajo mreže / ekspr. spredati zgodbe govoriti, pripovedovati ♪
  11.      sprédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. sprednji del: sani z visokim spredkom; spredek in zadek / spredek ladje premec ♪
  12.      sprédnik  -a m (ẹ̑) zastar. prednik: postaviti spomenik pokojnemu spredniku / tu so živeli že naši spredniki ● zastar. njegov sprednik v službi predhodnik ♪
  13.      sprednjenóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. plazilci, ki imajo razvite samo sprednje noge, Chirotes ♪
  14.      sprédnji  -a -e prid. (ẹ̑) ki leži, je spredaj pred čim: sprednji del ladje; sprednji konec palice / sprednji in hrbtni del oblačila; sprednja stran glave, hiše; sprednja stran kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi podatki / sprednje noge; sprednje in zadnje kolo ∙ žarg. avtomobil na sprednji pogon s pogonom na sprednji kolesi; star. sprednja soba predsoba ♦ lingv. sprednji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v sprednjem delu ustne votline; navt. sprednji krov del zgornjega krova pod poveljniškim mostom ♪
  15.      sprédnjik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim: govorila sta potihem, da ju sprednjik ne bi slišal / moj sprednjik v pisarni predhodnik ♪
  16.      sprégati  -am nedov. (ẹ̄) lingv. menjavati končnice pri glagolu: spregati (glagol) v ednini; sklanjati in spregati; prim. izpregati ♪
  17.      spreglèd  tudi izpreglèd -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od spregledati: spregled tiskarskih napak; zaradi spregleda prometnega znaka je prišlo do nesreče / dati, dobiti spregled; prositi za spregled; spregled kazni; spregled plačila takse 2. nav. ekspr., v zvezi biti, priti na spregled s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen: po tem dogodku ga ni bilo več na spregled; proti večeru je prišel na spregled ♪
  18.      spreglédati  -am tudi izpreglédati -am dov., spregléj in spreglèj spregléjte tudi izpregléj in izpreglèj izpregléjte, stil. spreglédi spreglédite tudi izpreglédi izpreglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. postati sposoben gledati: mladiči so že spregledali; po operaciji je slepi spregledal 2. ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je: laž so hitro spregledali; spregledal je njegov namen; položaj so v trenutku spregledali // ugotoviti, spoznati pristnost, resničnost človekovega ravnanja: mati ga je takoj spregledala; sposoben je kritično opazovati, gotovo ga bo spregledal; ekspr. do dna sem ga spregledal / spregledati špekulanta 3. ne videti, ne opaziti: voznik je spregledal prometni znak; v gneči spregledati koga; zaradi raztresenosti je spregledal precej napak; drobna stvar se spregleda / spregledati spremembo voznega reda // hote ne videti, ne opaziti česa slabega, nedovoljenega: tisto, kar ga pri dekletu moti, spregleda; dobrohotno spregledati komu pomoto / če je hotel, da bodo učenci izdelali, jim je moral marsikaj spregledati biti popustljiv, prizanesljiv 4. ne postati pozoren na koga, ne upoštevati ga, čeprav ima izredne uspehe, dobro dela: kritika je mladega igralca spregledala; pri sestavi reprezentance spregledati nekaj dobrih tekmovalcev / sošolci so priredili zabavo, njega pa so spregledali ga niso povabili // ne upoštevati sploh: spregledal je nekaj pomembnih dejstev; razvoja tehnike ne smemo spregledati 5. jur. oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti: spregledati komu davek, dolg, plačilo šolnine; spregledati kazen ● star. tako je bil utrujen, da je komaj spregledal odprl oči; zastar. že ves teden se ni dal spregledati ni prišel na spregled spreglédan tudi izpreglédan -a -o: pri izboru je bil spregledan; spregledana napaka ♪
  19.      spregledováti  -újem tudi izpregledováti -újem nedov. (á ȗ) 1. postajati sposoben gledati: mladiči že spregledujejo 2. ne videvati, ne opažati: spregledovati napake // hote ne videvati, ne opažati česa slabega, nedovoljenega: učitelji mu spregledujejo; zaradi mladosti so mu spregledovali ♪
  20.      spregovárjati  -am nedov. (ȃ) knjiž. začenjati govoriti: imel je navado spregovarjati tiho, da je lahko stopnjeval glasnost / na sestankih so spregovarjali tudi o tem vprašanju ♪
  21.      spregovoríti  -ím tudi izpregovoríti -ím dov., spregovóril tudi izpregovóril; nam. spregovôrit in spregovorít tudi izpregovôrit in izpregovorít (ȋ í) 1. začeti govoriti: nekaj časa je molčala, potem je spet spregovorila / ko so se ljudje v dvorani pomirili, je spregovoril / otrok je zgodaj spregovoril / tako dolgo so ga mučili, da je spregovoril / ekspr. več let sta bila sprta, zdaj pa sta spregovorila 2. izoblikovati z govorilnimi organi: spregovoril je nekaj besed in utihnil; hvala, je komaj slišno spregovoril / spregovoriti za koga dobro besedo reči / z njim ni spregovoril niti besede 3. izraziti misli z govorjenjem: na srečanju so spregovorili tudi o narodnem vprašanju / v članku je spregovoril o pisateljevem življenju in delu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: iz njega je spregovorila ljubezen, maščevalnost ● ekspr. molči, drugače bo spregovorila palica te bom natepel s palico; ekspr. puške še niso spregovorile ni se še začelo streljanje, boj; moral bo tudi on spregovoriti svojo besedo povedati svoje mnenje, odločitev; treba bo spregovoriti z očetom se pogovoriti spregovorjèn tudi izpregovorjèn -êna -o: spregovorjena beseda ♪
  22.      sprehajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se sprehaja: srečevati sprehajalce; sprehajalci v mestnem parku ♪
  23.      sprehajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sprehajanje: sprehajalni prostor; urediti sprehajalne poti / sprehajalna palica / hoditi s sprehajalnim korakom ♪
  24.      sprehajalíšče  -a s (í) kraj, prostor za sprehajanje: urediti sprehajališče; glavni trg je bil zbirališče in sprehajališče mladih ljudi / knjiž. gledališko sprehajališče gledališki foyer ♪
  25.      sprehajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki se sprehaja: sprehajalke v parku ◊ zool. majhna tropska riba z veliko glavo in izbuljenimi očmi, ki je lahko dalj časa na kopnem, Periophthalmus ♪

   63.751 63.776 63.801 63.826 63.851 63.876 63.901 63.926 63.951 63.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA