Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (63.651-63.675)


  1.      spodkosíti  -ím dov., spodkósil (ȋ í) s koso, kosilnico odrezati, navadno nizko, pri tleh: spodkositi travo; padel je, kot bi ga kdo spodkosil // pokositi pod čim drugim: spodkositi plevel v vinogradu spodkošèn -êna -o: spodkošen osat; padel je kot spodkošen ♪
  2.      spodkrepelíti  -ím tudi izpodkrepelíti -ím dov., spodkrepélil tudi izpodkrepélil (ȋ í) star. vreči v koga poleno, krepelce: spodkrepeliti kokoš, psa; če se ne pobereš, te bom spodkrepelil ♪
  3.      spodlèt  tudi izpodlèt -éta m (ȅ ẹ́) zastar. neuspeh, polom: doživeti spodlet pri kupčiji, v šoli ♪
  4.      spodletávati  -am tudi izpodletávati -am nedov. (ȃ) večkrat spodleteti: ta les je tako trd, da sekira spodletava / vse mu spodletava, česar se loti ♪
  5.      spodletéti  -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í) 1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti // brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno spodletèl in spodletél tudi izpodletèl in izpodletél -éla -o: spodletel načrt, napad ♪
  6.      spódnjak  -a m (ọ̑) 1. obrt. spodnji mlinski kamen: spodnjak in vrhnjak 2. nar. veter, ki piha s spodnje strani, iz doline: spodnjak vleče ♪
  7.      spódnještájerski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji: narodno življenje v spodnještajerskih mestih in trgih ♪
  8.      spódnji  -a -e prid., spódnjejši in spódnejši (ọ̑) 1. ki leži, je nižje: spodnji del obraza, trupa; spodnji del zidu je vlažen; na spodnjem delu okovana palica; njegova hiša stoji v spodnjem koncu vasi; spodnji prostori hiše; spodnji rob jopice; spodnje police so prazne / spodnji mlinski kamen; spodnji zobje; pog. spodnja stranka se pritožuje, ker kričimo stranka, ki stanuje pod našim stanovanjem / Spodnja Dobrava // ki je, leži najnižje: spodnji gumb se je odtrgal; spodnja stopnica; dosegel je spodnjo vejo 2. ki je, se nahaja pod čim drugim, pod površino: spodnji del usnja; spodnja plast ceste / spodnje usnje usnje za spodnje in notranje dele obutve // ki se nosi neposredno na telesu: spodnje hlače; moško, žensko spodnje perilo / spodnje krilo 3. v zvezi spodnja stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran: spodnja stran preproge, usnja / spodnja stran listov 4. nanašajoč se na najnižjo stopnjo, velikost česa: spodnja starostna meja; spodnja dovoljena teža; spodnja vrednost ● spodnji dom angleškega parlamenta dom, ki ga sestavljajo voljeni poslanci; sedeti na spodnjem koncu mize delu mize, ki je nasproti čela; star. potovati po spodnjih krajih po južnejših, južnih krajih; zastar. spodnji sloji prebivalstva nižji sloji; star. Orfej se je odpravil v spodnji svet v podzemlje; spodnji veter veter, ki piha s spodnje strani, iz doline ◊ anat. spodnja čeljustnica; spodnja okončina noga; fiz. spodnja meja frekvence zvoka najmanjša frekvenca zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; geogr. spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; geol. spodnja kreda najstarejši del krede; mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti; navt. spodnji krov krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; spodnje jadro križno jadro, nameščeno najnižje na jamboru; zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; sam.: pog. spodnji pravijo, da preveč ropotate; star. bil je sam ta spodnji hudič ♪
  9.      spódnjica  -e ž (ọ̑) spodnje krilo: krilo je imela dvignjeno, da se je videla spodnjica; flanelasta, svilena spodnjica; nabrana, poškrobljena spodnjica ♪
  10.      spódnjice  -dnjic ž mn. (ọ̑) spodnje hlače: obleči spodnjice in majico / bil je v samih spodnjicah in bos / dolge spodnjice ♪
  11.      spodóba  -e ž (ọ̑) star. 1. spodobnost: ni mu bilo mar za spodobo 2. podobnost: spoznati koga po spodobi; spodoba med očetom in sinom ♪
  12.      spodóben  -bna -o prid., spodóbnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: spodoben človek; deklica je spodobna / spodobno vedenje / ta kopalna obleka ni spodobna 2. ekspr. primeren, ustrezen: vreme je bilo kolikor toliko spodobno / kupiti za spodobno ceno zmerno, primerno / priti domov ob spodobni uri ne zelo pozno zvečer // ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: izvedba dela je bila spodobna / nimam spodobne obleke za koncert; dobiti v hotelu spodobno sobo // ki glede na možni razpon dosega pozitivno stopnjo: imeti spodobne dohodke / uspeh filma je bil kar spodoben ● ekspr. na vrhu je bil kar spodoben veter precej močen; star. izkazovati komu spodobno spoštovanje dolžno spodóbno prisl.: spodobno pozdraviti, se vesti; biti spodobno oblečen / v povedni rabi: ni spodobno, če ne odgovoriš; zastar. ravnal je z materjo, kakor je spodobno dobremu sinu se spodobi ♪
  13.      spodóbiti se  -im se nedov. (ọ̄ ọ̑) nav. 3. os. 1. biti v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: tako govorjenje se ne spodobi; mlademu fantu, za mladega fanta se to ne spodobi; odgovoril sem ji, kakor se spodobi, da je videti zdrava / ne spodobi se govoriti o tem; spodobi se, da mu odpišeš 2. zastar., z dajalnikom iti, pripadati: delavcu se spodobi plačilo; dati komu pravice, ki se mu spodobijo ● zastar. zdaj bi se spodobilo govoriti bi bilo treba; ekspr. sicer se pa spodobi, da imam nekaj prihrankov je prav; zastar. razgrajačem se je spodobilo, da so bili pošteno kaznovani zaslužili so; ravnal je, kakor se poštenemu človeku spodobi primerno, prav; kot se spodobi svojo nalogo je opravil, kot se spodobi dobro; to je človek, kot se spodobi pošten, neoporečen; kosilo, kot se spodobi izdatno, obilno ♪
  14.      spodóbnež  -a m (ọ̑) ekspr. spodoben človek: spodobneži so se zgražali ♪
  15.      spodóčki  prisl. (ọ̑) nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela: kaj me tako spodočki gledate / ker ga je bilo strah, jo je samo spodočki kdaj pogledal ♪
  16.      spodoráti  -ôrjem in -órjem dov., spodôrji spodorjíte; spodorál (á ó, ọ́) nar. izorati: krompir so že spodorali in posejali ozimino ♪
  17.      spodorávati  -am nedov. (ȃ) nar. izoravati: oče je spodoraval krompir, otroci pa so ga pobirali ♪
  18.      spodrásti  -rástem in -rásem tudi izpodrásti -rástem in -rásem dov. (á) 1. zrasti pod čim drugim: mlado drevje je spodrastlo pod hrasti; pren., ekspr. mladina ga je spodrastla 2. ponovno zrasti: ko bo trava spodrastla, bodo začeli pasti 3. star. zrasti, odrasti: fant še ni spodrastel za pastirja spodráščen tudi izpodráščen -a -o: spodraščen gozd ♦ anat. spodraščen jezik podraščen jezik ♪
  19.      spodráščati  -am tudi izpodráščati -am nedov. (á) 1. rasti pod čim drugim: praprot in robidovje spodrašča bukve / mlado drevje spodrašča staro 2. star. rasti, odraščati: pri hiši spodrašča še pet otrok ♪
  20.      spodréc  in spodrèc -éca m (ẹ̑; ȅ ẹ́) etn. trak, s katerim se spodreca: odvezati spodrec ♪
  21.      spodrécati  -am in izpodrécati -am dov. (ẹ̑) delno zviti in podvezati oblačilo v pasu, da se skrajša: spodrecati haljo, krilo; ko je šla čez vodo, se je spodrecala; visoko se spodrecati ● zastar. če še enkrat pride, ga bomo spodrecali napodili spodrécan in izpodrécan -a -o: spodrecana ženska; obleko je imela spodrecano ♪
  22.      spodrecávati  -am in izpodrecávati -am nedov. (ȃ) delno zvijati in podvezovati oblačilo v pasu, da se skrajša: perice spodrecavajo krila; spodrecava se, kot bi hodila po blatu ♪
  23.      spodredíti  -ím dov., tudi spodrédi; spodrédil; spodrejèn (ȋ í) star. zrediti: spodrediti prašiča ♪
  24.      spodrkljáj  -a m (ȃ) redko spodrsljaj, napaka: v prevodu je več spodrkljajev ♪
  25.      spodŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko spodrsniti: spodrknil je in padel; brezoseb. na parketu mu je spodrknilo ♪

   63.526 63.551 63.576 63.601 63.626 63.651 63.676 63.701 63.726 63.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA