Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (63.476-63.500)


  1.      spéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodo spéniti se 1. postati penast: juha, voda se speni; maslo se pri segrevanju speni; maso je treba tako dolgo mešati, da se speni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je spenil; speniti se od jeze / konji so se spenili spénjen -a -o: spenjen konj; izdelek iz spenjene gume penaste gume; spenjeno pivo ♪
  2.      spenjáč  -a m (á) priprava za spenjanje listov: kupiti nov spenjač; luknjač in spenjač ♪
  3.      spenjálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za spenjanje: spenjalni stroj; spenjalna priprava / pritrditi opaž s spenjalnimi žeblji ♪
  4.      spénjati 1 -am nedov. (ẹ̑) s kakim predmetom, pripravo delati, da je kaj skupaj, združeno: spenjati ukrojene dele oblačila; spenjati papir, tiskarske pole; spenjati hlode s penjami; spenjati z iglo, s kavljem, sponko / spenjati lase v čop / zlata verižica mu je spenjala telovnik ♪
  5.      spénjati 2 -am nedov. (ẹ̑) knjiž. dvigati, iztegovati: spenjati roke proti balkonu / spenjati glavo kvišku spénjati se vzpenjati se, dvigati se: planinci so se spenjali po pobočju / spenjati se po lestvi, stopnicah / konj hrza in se spenja / spenjati se na prste / bršljan se spenja po drevesu / dim se spenja proti stropu; ptica se spenja pod nebo / ekspr. pobočje se strmo spenja / ekspr. nad pokrajino se spenja modro nebo spenjajóč -a -e: spenjajoč se na hrib, se je utrudil; spenjajoči se konji ♪
  6.      spenjávka  -e ž (ȃ) rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: na dvorišču rastejo spenjavke / sobne spenjavke / vrtnice spenjavke ♪
  7.      spénjenost  -i ž (ẹ̑) značilnost spenjenega: spenjenost morja, vode ♪
  8.      spentljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zavozlati: komaj je odvozlala trak, ki ga je spentljala / prosil jo je, naj mu spentlja kravato zaveže spentljáti se slabš. 1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spentljati se z anarhisti 2. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: spentljal se je s prijateljevo ženo ♪
  9.      speréti  -ím dov. (ẹ́ í) star. sprhneti, strohneti: štor speri; vse je segnilo ali sperelo ♪
  10.      spésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police ● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove spésniti se 1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok 2. brezoseb. zdrsniti, spodrsniti: na mokri skali se mu je spesnilo ♪
  11.      spésniti  -im dov. (ẹ̑) napisati pesem: v teh letih ni veliko spesnil / spesniti odo, sonet / spesniti verze za nagrobni spomenik ♪
  12.      spestíti  -ím dov., spéstil (ȋ í) 1. star. natepsti, pretepsti, zlasti s pestmi: tako so ga spestili, da je obležal; spestila sta se za dekle 2. zastar., v zvezi spestiti roke stisniti roke v pest: spestil je roke in zaškripal z zobmi ♪
  13.      spéstovanček  in spestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr., redko 1. (majhen) otrok: matere s spestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: pozna se mu, da je mamin spestovanček ♪
  14.      spéstovati  -ujem in spestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ) ekspr. 1. s pestovanjem, negovanjem zadovoljiti zlasti telesne potrebe otroka, dokler ne shodi: veliko otrok je spestovala 2. s pretirano skrbjo razvaditi: fanta je čisto spestovala ♪
  15.      spéšen  -šna -o prid., spéšnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. star. hiter, uren: spešen delavec; biti spešen za vsako delo / spešna hoja; potovanje je bilo spešno in prijetno / pot je postala bolj spešna 2. zastar. uspešen: spešen lov; spešno delovanje društva spéšno prisl.: spešno hoditi; delo mu gre spešno od rok ♪
  16.      spéšiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) star. 1. hiteti: mati je spešila domov / spešiti po opravkih; otroci so se spešili v šolo / voz je spešil po tlakovani cesti / spešiti s košnjo ∙ star. spešiti korak hiteti, hitro hoditi; star. delo se mu dobro speši napreduje, poteka 2. pospeševati: spešiti razvoj kulture ♪
  17.      speštáti  -ám dov. (á ȃ) nar. zahodno zmečkati, stlačiti: speštati grozdje, sadje / speštati modrasu glavo speštán -a -o: speštane hruške; speštana trava ♪
  18.      spét  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: spet sem tukaj; upamo, da bo spet zdrava; kdaj spet prideš; za hip se je ustavila in spet šla dalje; vrni se spet / okna so spet prepleskali na novo / spet si ti na vrsti / okrepljen: želim si, da bi spet kdaj lahko v miru delal; vedel je, da jo bo kmalu spet videl ∙ podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako naprej izraža ponavljanje istovrstnih dejanj // ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: kaj je že spet, še ne bo miru; spet je minil teden, pa nič / kdo ti je spet to povedal 2. ekspr., v zvezi spet in spet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: v življenju se to dogaja spet in spet; govornika so spet in spet prekinjali / spet in spet jo je poklical 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: on pa samo čaka in spet čaka; te občutljive rastline je treba negovati in spet negovati / tega ne bom storil, ne, pa spet ne // izraža veliko količino, visoko stopnjo: potrebuje denar in spet denar; tam je sam pesek pa spet pesek 4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati; on se pogosto hvali, drugi so spet preskromni / pridelek ni velik, pa spet ne slab; ne ravno debel, pa vendar spet ne suh / v njenih očeh si lahko videl ogenj, pa spet mrak in temo, pa spet smeh / v vezniški rabi eni pridelujejo hrano, spet drugi izdelujejo orodje, spet tretji gradijo 5. ekspr., okrepljen poudarja zanikano trditev, ugotovitev: no, tako hudo pa spet ni; tako udobno pa to bivališče spet ni; samo poučnih knjig pa spet ne moremo brati // izraža neodločnost, omahljivost: rad bi pri tem sodeloval, in spet ne; rada bi šla, pa spet ne ♪
  19.      spetelíniti se  -im se dov. (í ȋ) ekspr. 1. pobahati se, postaviti se: s svojo vednostjo se speteliniti pred tujcem 2. razburiti se, vznemiriti se: spetelinil se je, ker so ga prezrli ♪
  20.      spéten  in spêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) šport., v zvezi spetna stoja stoja s petami skupaj: poskoki iz spetne v razkoračno stojo ♪
  21.      spéti  spèm nedov. (ẹ́ ȅ) star. iti, hiteti: popotnik spe po prašni cesti; speti čez travnik, na polje / v lahnem diru je spel proti gradu; z naglimi koraki so speli dalje / pomlad spe v deželo; po nebu spe oblak ♪
  22.      spéti  spnèm dov., spél; nam. spét in spèt (ẹ́ ȅ) 1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: speti dele oblačila z redkimi vbodi; speti liste papirja, tiskarske pole; speti vagone; speti z bucikami, kavljem, penjo, zaponko / speti ruto na prsih / speti lase v čop 2. narediti, da kaj pride v položaj, v katerem se ne uporablja, ne opravlja svoje funkcije: speti dežnik, senčnik; speti jadro / speti škarje spét -a -o: spet dežnik; speti lasje; pisma, speta s sponkami ♪
  23.      spéti se  spnèm se dov., spél se; nam. spét se in spèt se (ẹ́ ȅ) star. vzpeti se, dvigniti se: s težavo so se speli na vrh / speti se na konja / žival se spne na zadnje noge; speti se na prste / ptice so se spele pod nebo / speti se kvišku, pokonci ♪
  24.      spétka  -e ž (ẹ̑) šport. preskok telovadnega orodja z nazaj skrčenimi nogami: vaditi spetko ♪
  25.      spetljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zavozlati: spetljati trak spetljáti se slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: kdo bi si mislil, da se bo spetljala s takim moškim ♪

   63.351 63.376 63.401 63.426 63.451 63.476 63.501 63.526 63.551 63.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA