Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (63.201-63.225)


  1.      soséščina  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom ♪
  2.      soskládje  -a s (ȃ) knjiž., redko skladje: noge, roke in telo so bili pri njej v lepem soskladju / soskladje med življenjem in idejami oseb skladnost ♪
  3.      soslédica  -e ž (ẹ̑) knjiž. sosledje: pravilna sosledica notranjega dogajanja in zunanjega ravnanja / zamenjati vzročnost s sosledico dogodkov z zapovrstnostjo ◊ lingv. sosledica časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku ♪
  4.      soslédje  -a s (ẹ̑) knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje ∙ knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi // skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje ◊ lingv. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport ♪
  5.      sòsónce  -a s (ȍ-ọ̑) meteor. svetla lisa desno ali levo od Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: pojavitev sosonca; halo in sosonce ♪
  6.      sòspálec  -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru: zbudilo ga je smrčanje sospalcev ♪
  7.      sosréden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: v vodi so se širili sosredni kolobarji ♦ geom. sosredni krogi koncentrični krogi ♪
  8.      sosréditi  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti, združiti: mednarodne rezerve naj bi sosredili pri mednarodnem skladu ♪
  9.      sòstanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca ♪
  10.      sòstanoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sostanovalec: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko ♪
  11.      sòstanoválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju ♪
  12.      sostàv  -áva m (ȁ á) zastar. sestav, sistem: studenec so obdali s sostavom jarkov / živčni sostav ♪
  13.      sostenúto  prisl. (ȗ) muz., označba za hitrost izvajanja zadržano ♪
  14.      sòstorílec  -lca [lc in u̯c] m (ȍ-ȋ) jur. kdor skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: po ropu je s sostorilcem pobegnil ♪
  15.      sòstorílstvo  -a s (ȍ-ȋ) jur. dejstvo, da kdo skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: priznati sostorilstvo / sostorilstvo pri uboju ♪
  16.      sosvèt  -éta m (ȅ ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo ♪
  17.      sòsvódnica  -e ž (ȍ-ọ̑) um. trikotna vdolbina v spodnjem delu oboka: na obeh straneh so v obok vrezane sosvodnice ♪
  18.      sóšen  -šna -o prid. (ọ̑) navt., v zvezi sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho: pred viharjem so namestili sošno jadro ♪
  19.      sóšica  tudi sôšica -e ž (ọ́; ó) manjšalnica od soha 3: rešilni čolni na sošicah ♪
  20.      sóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne ♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
  21.      sošólec  -lca m (ọ̑) kdor je skupaj s kom učenec istega razreda: v gimnaziji sta bila sošolca; izposoditi si zvezke pri sošolcu ♪
  22.      sošólka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od sošolec: pomagati sošolki pri nalogah; za rojstni dan je povabila prijateljice in sošolke ♪
  23.      soteriolóški  -a -o prid. (ọ̑) rel. odrešenjski: soteriološki pomen velike noči ♪
  24.      sotéska  -e ž (ẹ̑) ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska ∙ knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehod ♦ geogr. ozek gorski prelaz ♪
  25.      sótiš  -a m (ọ̄) etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska; šotiš: plesati sotiš / zaigrati sotiš ♪

   63.076 63.101 63.126 63.151 63.176 63.201 63.226 63.251 63.276 63.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA