Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (63.051-63.075)


  1.      sónčnica  -e ž (ọ̑) visoka kulturna rastlina z velikim, okroglim, rumeno rjavim socvetjem, ki se goji zlasti za pridobivanje olja: pleti, sejati sončnice; glave sončnic; semena sončnic; spravilo sončnic; obrača se proti soncu kot sončnica / luščiti sončnice semena sončnic ♦ agr. gomoljasta sončnica krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; vrtn. okrasna sončnica; zool. sončnice enocelične živali z okroglo celico in panožicami v obliki žarkov, Heliozoa ♪
  2.      sónčničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sončnico: sončnično seme, steblo / sončnične tropine; sončnična jedrca; sončnično olje olje iz sončničnih semen ♪
  3.      sónčnik  -a m (ọ̑) 1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki 2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik ♪
  4.      sónda  -e ž (ọ̑) 1. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih, nedostopnih mest, področij: sonde se uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, ozračja, vesolja / izstreliti sondo na luno, planet; jemati vzorce snovi s sondo / sonda pošilja podatke / merilna, meteorološka, vesoljska sonda; ultrazvočna sonda 2. med. paličica, cevka, ki se uporablja pri preiskovanju ali zdravljenju telesnih votlin, ran: potisniti sondo v želodec, žilo; s sondo izčrpati prebavni sok; ugotoviti globino rane s sondo; gumijasta, plastična sonda / maternična, želodčna sonda / medicinska sonda // cevka, ki se potisne v želodec, da se bolnik po njej hrani: hraniti koga po sondi 3. vrtina, luknja v gradbeni element, tla, da se ugotovi stanje, lastnosti, sestava: narediti sonde v nosilne zidove gradu / izvrtati več tisoč metrov globoko sondo / naftne sonde // arheol. izkop za ugotovitev najdišča: sonda je potrdila predvidevanja / arheološka sonda ● publ. umetnikove sonde na področju človeške duševnosti posamezne raziskave, razčlenitve ◊ alp. sonda dolga, sestavljiva palica za iskanje koga v plazu; elektr. potencialna sonda za merjenje električnega potenciala; voj. sonda naprava, ki opozarja na mine, radioaktivno sevanje ♪
  5.      sondáža  -e ž (ȃ) glagolnik od sondirati: dobiti podatke z merjenjem in s sondažo; sondaža tal / sondaža tržišča / raziskovati zidove s sondažami ♪
  6.      sondážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sondažo: sondažne naprave, priprave / sondažne raziskave zemljišča / sondažni podatki ♦ geol. sondažni jašek jašek, ki se izkoplje za raziskovanje zgradbe in sestave kamnin; sondažno vrtanje; meteor. sondažni baloni baloni za sondiranje ozračja ♪
  7.      sónden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sondo: sondna naprava ♦ geod. sondno grezilo priprava iz vrvi z merilom in kovinske uteži za merjenje vodnih globin ♪
  8.      sondíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sondirati: a) s sondiranjem ugotavljati toploto vode na jezerskem dnu; sondiranje zemljišča; sondiranje z najmodernejšimi napravami / sondiranje rane, želodca b) sondiranje tržišča; po nekaj mesecih sondiranja so diplomati ugotovili, da za sporazum dobro kaže / psihološka, statistična sondiranja; sondiranje javnega mnenja ◊ geol. seizmično sondiranje raziskovanje zemeljskih plasti z merjenjem potresnih valov, povzročenih z eksplozijo ♪
  9.      sondírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s sondo raziskovati, meriti: sondirati morsko dno, visoke plasti ozračja // med. s sondo preiskovati ali zdraviti: sondirati rano, želodec 2. publ. ugotavljati, raziskovati kako mišljenje, stanje a) pred določenim dejanjem, odločitvijo: previdno so sondirali, kaj lahko zahtevajo; sondiral je teren in ugotovil pripravljenost za pogajanja b) na osnovi raziskave, spraševanja manjše, vzorčne skupine: sondirati javno mnenje ◊ alp. reševalci sondirajo plaz; arheol. sondirati keltsko najdišče ♪
  10.      sonét  -a m, im. mn. stil. sonétje (ẹ̑) lit. pesem iz štirinajstih verzov, navadno enajstercev, v dveh štirivrstičnih in dveh trivrstičnih kiticah: pesniti, pisati sonete; v sonetu izpovedati ljubezen, spoznanje; ciklus sonetov / angleški ali elizabetinski sonet v treh štirivrstičnih in eni dvovrstični kitici; glavni ali mojstrski sonet magistrale ♪
  11.      sonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sonet: sonetna oblika, zgradba / sonetni ciklus; sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov ♪
  12.      sonetíst  -a m (ȋ) lit. pesnik sonetov: moderni, renesančni sonetisti ♪
  13.      sóng  tudi sông -a m (ọ̑; ȏ) kratka, preprosta, pogosto družbenokritična pesem, popevka a) kot del literarnega kabareta: songe je pel znani humorist; povezati posamezne prizore s songi b) kot vložna pesem v dramskem besedilu: v drami, komediji je tudi nekaj songov; songi v Brechtovi Beraški operi ♪
  14.      sonóren  -rna -o prid. (ọ̑) zveneč, zvonek: govoril je z mirnim, sonornim glasom sonórno prisl.: govoriti sonorno ♪
  15.      sònosílec  -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom nosilec česa: sonosilec naprednih idej / publ. sonosilec revolucije ♪
  16.      sònôžen  -žna -o prid. (ȍ-ō) šport. ki se dela na obeh nogah, z obema nogama: sonožen odriv, počep / sonožna kristianija paralelna kristianija sònôžno prisl.: klečati sonožno ♪
  17.      sòobčàn  in sòobčán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je v razmerju do drugega občan iste občine: ugotovila sta, da sta soobčana ♪
  18.      sòobčutíti  in sòobčútiti -im dov. (ȍ-ȋ ȍ-ú) skupaj s kom občutiti: ni mogel soobčutiti veselja, ki je prevzemalo prijatelje ♪
  19.      sòobčútje  -a s (ȍ-ȗ) lit. besedna zveza, ki izraža doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij; sinestezija ♪
  20.      sòobdolžênec  -nca [u̯ž] m (ȍ-é) jur. kdor je skupaj s kom obdolžen v istem kazenskem postopku: nezaupanje do soobdolženca ♪
  21.      sòoblikoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom oblikovalec česa: sooblikovalec makete / sooblikovalec otrokove duševnosti ♪
  22.      sòoblikoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sooblikovalec: sooblikovalka arboretuma ♪
  23.      sòoblikováti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s kom oblikovati: to naselje sooblikujeta kraški svet in tipični slog hiš / z drugimi pedagogi je sooblikoval naše šolstvo / ilustracija v mladinski knjigi sooblikuje otrokovo duševnost ♪
  24.      sòobsójenec  -nca m (ȍ-ọ́) jur. kdor je skupaj s kom pravnomočno obsojen v istem kazenskem postopku: njegovi soobsojenci so dobili še hujše kazni ♪
  25.      sòobstájanje  -a s (ȍ-ā) knjiž. skupno obstajanje, skupno bivanje: soobstajanje različnih trditev; soobstajanje umetnosti in znanosti ♪

   62.926 62.951 62.976 63.001 63.026 63.051 63.076 63.101 63.126 63.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA