Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (6.301-6.325)



  1.      fémininum  -a in -na m, mn. féminina s tudi féminini m (ẹ̑) lingv. ženski spol: postaviti pridevnik v femininum / feminina na -a samostalniki ženskega spola na -a
  2.      feminístičen  -čna -o (í) pridevnik od feminizem: pisala je feministične članke; feministično gibanje
  3.      feminístka  -e ž () v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi: postala je vneta feministka
  4.      feminizácija  -e ž (á) 1. naraščanje števila žensk v kaki dejavnosti: feminizacija učiteljskega poklica 2. prevzemanje ženskih značilnosti, lastnosti: feminizacija moških se je kazala tudi v oblačenju ◊ biol. sprememba nekaterih značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti; lingv. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni ženskega spola, preide v ženski spol
  5.      feminízem  -zma m () 1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi: pospeševanje feminizma 2. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem: feminizem pri evnuhih
  6.      feminizírati  -am dov. in nedov. () 1. biol. spremeniti nekatere značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti: feminizirati petelina 2. dati čemu ženske značilnosti, lastnosti: feminizirati vzgojo
  7.      fémur  -ja m (ẹ̑) anat. kost v stegnu; stegnenica: zlom femurja
  8.      fenomén  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kar se kaže in je čutno zaznavno; pojav: proučevati naravne fenomene; kraški fenomeni; fenomeni čustvenega življenja / družbeni, literarni, socialni fenomen / umetnost je zelo zapleten fenomen 2. ekspr. nenavadno, izredno sposoben človek: med svojimi sošolci je veljal za fenomen(a); suflerka je fenomen glede spomina
  9.      fenomenálen  -lna -o prid. () 1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje // nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent 2. knjiž., redko pojaven: fenomenalni svet
  10.      fenomenalízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi
  11.      fenomenológ  -a m (ọ̑) filoz. pristaš fenomenologije
  12.      fenomenologíja  -e ž () opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov
  13.      fenomenolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fenomenologijo: fenomenološka analiza / fenomenološka metoda metoda, ki reducira predmet zavesti na bistvo fenomenolóško prisl.: opazovati pojav fenomenološko
  14.      fenoménski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko pojaven: fenomenski svet / fenomenska značilnost življenja
  15.      fermáč  -a m (á) žarg., lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad; ptičar: ima odličnega fermača
  16.      fêrman  tudi fermán -a m (; ) 1. zgod. pismen ukaz, odlok turškega sultana: izdati ferman 2. ekspr. odredba, ukaz: tega ni mogoče ukiniti enostavno s fermanom
  17.      fermáta  -e ž () muz. polkrožec s piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze; korona
  18.      fermènt 1 -ênta m ( é) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: fermenti nastajajo v živih celicah; prebavni fermenti; pren., publ. igrati vlogo fermenta napredne misli ● publ., ekspr. ves arabski svet je danes v fermentu v vrenju, gibanju
  19.      fermènt 2 -ênta m ( é) pog., ekspr., v zvezi do fermenta popolnoma, čisto: uničiti kaj do fermenta; posestvo je bilo do fermenta zavoženo
  20.      fermentácija  -e ž (á) biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti fermentacijo; fermentacija mleka, tobaka
  21.      fermentírati  -am nedov. in dov. () biol., kem. povzročati fermentacijo: fermentirati mleko; tobak se fermentira fermentíran -a -o: fermentirane vrste mleka
  22.      fêrmij  -a m (é) kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Fm
  23.      fêrokróm  -a m (-ọ̑) metal. zlitina železa in kroma: proizvodnja ferokroma
  24.      feromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. ki se v zunanjem magnetnem polju močno omagneti: feromagnetne snovi
  25.      fêromangán  -a m (-) metal. zlitina železa in mangana: obloga iz feromangana

   6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA