Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (62.901-62.925)


  1.      sòinvestítor  -ja m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom investitor česa: iskati soinvestitorja objekta / publ. dogovor med soinvestitorji med investitorji ♪
  2.      sòizdajátelj  -a m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom izdajatelj česa: soizdajatelj revije ♪
  3.      sòizvajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom izvajalec česa: soizvajalec glasbenega dela / stavba ni bila pravočasno dograjena, ker se soizvajalec ni držal roka ♪
  4.      sòj 1 sôja m (ȍ ó) knjiž. rahla, medla svetloba: na steni je migotal soj zibajoče se svetilke; pisati pri soju sveče; iskati ključ v soju vžigalice; rdečkast soj ognja // sijanje, žarenje: lunin soj; soj sonca / soji požara odsevi / ekspr. sonce je žarelo v krvavem soju ● knjiž. soj v njenih očeh je zbledel njene oči niso več izražale veselja, pričakovanja; knjiž. oči se mu bleščijo v mrkem soju mrko gleda ♪
  5.      sòj 2 sôja m (ȍ ó) biol. skupina mikroorganizmov iste vrste s posebnimi lastnostmi; sev: soj bakterij ♪
  6.      sója  -e ž (ọ̄) kulturna rastlina z razvejenim steblom, trojnatimi listi in stroki ali njeno seme: gojiti, sejati sojo; fižol in soja / pridobivanje olja iz soje ♪
  7.      sojeníca  -e ž (í) nav. mn., mitol. vsako od treh bitij, ki otroku ob rojstvu napovedujejo usodo: napovedi sojenic ∙ ekspr. ob rojstvu mi ni stala ob strani sojenica z debelo mošnjo nisem bogat, premožen ♪
  8.      sójenje  -a s (ọ́) glagolnik od soditi: sodnik je prekinil sojenje; sojenje skupini, obdolženi kraje / sojenje nogometne tekme ♦ jur. sojenje na prvi stopnji ♪
  9.      sòjetník  -a m (ȍ-í) nav. ekspr. jetnik v razmerju do drugega jetnika: imeti tovariški odnos do sojetnikov ♪
  10.      sójin  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sojo: sojin grm / sojino zrno / sojina moka; sojino olje ♪
  11.      sójnik  -a m (ọ̑) knjiž., redko senčnik: svetilka z neprosojnim širokim sojnikom ♪
  12.      sók  -a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku 2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese // brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka 3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi 4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke 5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo 6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok 7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok ● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive ◊ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč ♪
  13.      sòkandidát  -a m (ȍ-ȃ) kdor je s kom kandidat za isto stvar: predlagati sokandidata; zahteva po sokandidatu ♪
  14.      sòkáznjenec  -nca m (ȍ-ȃ) kaznjenec v razmerju do drugega kaznjenca: od sokaznjencev je dobil pripomočke za beg iz zapora ♪
  15.      sôkol  -ôla m (ó ó) 1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidi ♦ zool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom, Falco columbarius; sokol morilec s temno rjavim hrbtom, rumenkastim grlom in rdečimi prsmi, Falco cherrug; sokol selec zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus 2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: njeni sokoli so v boju / kot nagovor pojdi, sokol moj 3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: sokoli in orli / biti, telovaditi pri sokolih ♪
  16.      sokôlar  tudi sokólar -ja m (ȏ; ọ̑) v nekaterih deželah kdor se poklicno ukvarja z vzrejo sokolov in lovi z njimi: postal je knezov sokolar; klic sokolarja; psar in sokolar ♪
  17.      sokoláriti  -im nedov. (á ȃ) v nekaterih deželah loviti s sokoli: že kot deček je sokolaril ♪
  18.      sokôlarstvo  tudi sokólarstvo -a s (ȏ; ọ̑) v nekaterih deželah vzreja sokolov in lov z njimi: o sokolarstvu je mnogo napisanega ♪
  19.      sokolíca  -e ž (í) 1. samica sokola: sokolica je zapustila gnezdo 2. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: kroji sokolic ♪
  20.      sokolìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od sokol: sokolič se je hitro pognal v zrak ♦ zool. sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom; mali sokol 2. knjiž., ekspr. postaven, krepek deček, fant: ima tri fantiče, tri sokoliče / kot nagovor dobro si opravil, sokolič moj ♪
  21.      sokôliti  -im in sokóliti -im nedov. (ō ȏ; ọ̑) knjiž. opogumljati, hrabriti: sokoliti vojake pred bojem; oficirji so se sokolili ob njegovem zgledu ♪
  22.      sokôlji  in sokólji -a -e prid. (ȏ; ọ̄) nanašajoč se na sokole: sokolje gnezdo / sokolji par / ekspr.: imeti sokolji pogled; gledati s sokoljimi očmi zelo bistro, ostro ♦ lit. sokolja teorija teorija, po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača ♪
  23.      sokôlski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na sokole ali sokolstvo: sokolski dom, kroj; sokolsko društvo, gibanje / sokolski duh ♪
  24.      sòkót  -a m (ȍ-ọ́) geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot ♪
  25.      sokóvnik  -a m (ọ̑) priprava za pridobivanje soka iz sadja, zelenjave s segrevanjem: iz sokovnika je tekel sok; pripraviti sok v sokovniku, s sokovnikom ♪

   62.776 62.801 62.826 62.851 62.876 62.901 62.926 62.951 62.976 63.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA