Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (62.526-62.550)


  1.      slojíšče  -a s (í) petr. nahajališče rudnine v sloju, slojih: premogova slojišča ♪
  2.      slôjnat  in slójnat -a -o prid. (ȏ; ọ̑) ki je iz slojev: slojnate plošče; slojnata zemlja ♪
  3.      slôjnica  in slójnica -e ž (ȏ; ọ̑) 1. naravna ravna ploskev v hribovitem svetu: pogozdovanje po slojnicah 2. nestrok. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, strok. izohipsa: zemljevid z vrisanimi slojnicami ♪
  4.      slók  -a -o prid. (ọ̑ ọ́) 1. knjiž. velik in suh: slok moški; mlado sloko dekle / razmerje med višino in težo pri slokih in čokatih ljudeh / sloki stebri vitki; visoke sloke smreke 2. nar. suh, shujšan: zaradi bolezni je zelo sloka; bil je srednje velik in slok kot trska 3. nar. kriv, upognjen: žival s slokim hrbtom; starka ima sloke prste slóko prisl.: sloko se držati ♪
  5.      slóka  -e ž (ọ̄) zool. ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom, Scolopax rusticola: streljati sloke ◊ zool. morska sloka majhna morska riba z velikimi očmi, rdečimi lisami in dvema različnima hrbtnima plavutma, Macrorhamphosus scolopax ♪
  6.      slókast  -a -o prid. (ọ́) nar. kriv, upognjen: krava s slokastim hrbtom ♪
  7.      slokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima dolge in suhe noge: slokonoga čaplja ♪
  8.      slókost  -i ž (ọ́) knjiž. velikost in suhost: tesna uniforma je poudarjala njegovo slokost / slokost stebra vitkost ♪
  9.      slòn  slôna m (ȍ ó) 1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon ∙ pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden ♦ zool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon po velikosti in trobcu slonu podoben morski sesalec, Mirounga 2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl ♪
  10.      slônar  tudi slonár -ja m (ȏ; á) kdor goni, vodi slona: bil je izkušen slonar ♪
  11.      slônček  -čka m (ȏ) 1. manjšalnica od slon: slonica in slonček 2. igrača, ki predstavlja slona: igrati se z gumijastim slončkom ♪
  12.      slonéti  -ím nedov. (ẹ́ í) navadno s prislovnim določilom 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sloneti na ograji, podboju; slonela je na okenski polici in gledala na ulico; sloneti ob drevesu, zidu; negibno sloneti / lestev sloni ob deblu; v kotu sloni puška / njegova roka je slonela na dekletovi rami / bolnik sloni na divanu, v naslanjaču sedi naslonjen; speči otrok sloni na materini roki 2. biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj: ostrešje sloni na nosilcih; balkon sloni na stebrih 3. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: hiša je z zadnjo stranjo slonela na pobočju / vas sloni v rebri 4. ekspr. biti, nahajati se: že spet sloni pri sosedi; kar naprej sloni v gostilni 5. navadno v zvezi z na imeti kaj za osnovo, izhodišče: državna ureditev sloni na demokraciji; predavanje sloni na novih podatkih; vse delo sloni na laboratorijskih raziskavah / publ. zaupanje delavcev vanj sloni na njegovem delu; ekspr. njun zakon sloni na laži odnosi v njunem zakonu niso pristni, iskreni ● ekspr. kaj pa sloniš, delaj lenariš; publ. vsa odgovornost sloni na nas mi smo za vse odgovorni; ekspr. vsa skrb sloni na materinih ramah za vse mora skrbeti mati; ekspr. dolgo je slonel nad knjigo jo bral, študiral sloné star.: ob oknu slone, je poslušala petje slonèč -éča -e: sloneč ob vežnih vratih, je gledal sprevod; objaviti na statistiki sloneče podatke; biti v slonečem položaju ♪
  13.      sloníca  tudi slônica -e ž (í; ó) samica slona: slonica z mladičem ♪
  14.      slonìč  -íča m (ȉ í) slonček: siv slonič ♪
  15.      slônji  -a -e prid. (ȏ) nanašajoč se na slone: slonja ušesa / slonji mladič / slonja čreda / ekspr. njegova slonja hoja nerodna, okorna ♪
  16.      slonokoščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz slonovine: slonokoščeni okrasni glavnički ∙ knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja 2. po barvi podoben slonovini: slonokoščena polt ♪
  17.      slônov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na slone: slonov rilec / slonova kost zobovina slonovih oklov ∙ ekspr. ima slonovo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden ♪
  18.      slòp  slôpa m (ȍ ó) grad. zid med dvema odprtinama, ki sta blizu druga drugi: slop med oknoma ♦ arhit. navadno prosto stoječ navpičen nosilni stavbni element, zlasti pravokotnega prereza ♪
  19.      slôpen  -pna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na slop: slopna širina ♦ arhit. slopne arkade; slopna bazilika bazilika, ki ima namesto stebrov slope ♪
  20.      slovakístika  -e ž (í) veda o slovaškem jeziku in književnosti: bohemistika in slovakistika ♪
  21.      slovanofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za slovansko kulturo: ruski slovanofili; načela slovanofilov ● knjiž., redko kot slovanofil je opeval ruske mužike kot slavjanofil ♪
  22.      slovanofílstvo  -a s (ȋ) slovanofilska miselnost: bil je znan po svojem slovanofilstvu ♪
  23.      slovánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Slovane: slovanski jeziki, narodi; slovanska književnost; slovanska pradomovina / slovanska čustvenost; slovansko gostoljubje / slovansko bogoslužje bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♦ lit. slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor; rel. slovanska apostola Ciril in Metod; šah. slovanska obramba otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta; zgod. slovanska desetina cerkvena desetina, za tretjino manjša od navadne cerkvene desetine, ki so jo Slovani dajali od začetka pokristjanjevanja do 11. stoletja slovánsko prisl.: slovansko gostoljubna hiša ♪
  24.      slovánstvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Slovanov: v dramah Čehova se čuti pravo slovanstvo; njegovo slovanstvo mu je ugajalo / vpliv slovanstva slovanske kulture, miselnosti / zahodno slovanstvo zahodni Slovani ♪
  25.      slovár  -ja m (á) 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami / enojezični, enozvezkovni, narečni, pravopisni, tehniški slovar; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon / Slovar slovenskega knjižnega jezika ♦ lingv. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar 2. nav. ed., ekspr. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran ● ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju odločen je narediti tudi navidez nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti ♪

   62.401 62.426 62.451 62.476 62.501 62.526 62.551 62.576 62.601 62.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA