Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (6.251-6.275)



  1.      evritmíja  -e ž () knjiž. enakomernost ritma: pravila evritmije ♦ med. evritmija srca, žile enakomerno, pravilno utripanje
  2.      evrokomunízem  -zma m () publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu
  3.      evropeízem  -zma m () način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem ◊ lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov
  4.      fabianízem  -zma m () v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično
  5.      fait accomplí  [fetakompli] m neskl. () knjiž., redko kar je odločeno, opravljeno; izvršeno dejstvo: o tem ne moremo več razpravljati, to je že fait accompli ∙ knjiž. postaviti koga pred fait accompli seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
  6.      fájmošter  -tra m (á) pog. župnik: fajmošter in kaplan // nav. slabš. duhovnik sploh: fajmoštrov ni maral
  7.      faksímile  -a m () 1. natančen, navadno fotografski posnetek rokopisa, tiska: faksimile prve izdaje knjige; faksimile podpisa 2. žarg., ptt faksimile telegram: sporočiti s faksimilom; neskl. pril.: faksimile podpis ♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo
  8.      faksimilírati  -am dov. in nedov. () natisniti, razmnožiti kot faksimile: faksimilirati Trubarjev Katekizem faksimilíran -a -o: faksimilirana izdaja rokopisa Prešernovih Poezij
  9.      faktótum  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je pripraven, uporaben za vsako delo: biti faktotum v uradu / dolga leta je bil njegov faktotum nepogrešljiv, najožji sodelavec
  10.      fáktum  -a m, mn. fákta s () knjiž. dejstvo, fakt: v razpravi se je omejil samo na najvažnejša fakta / faktum je, da je moj sklep trden
  11.      fáma  -e ž () knjiž. kar se širi navadno s pripovedovanjem; glas, govorica: spoznal je, kako nastaja fama; fama o njegovih dobičkih je šla po vsem mestecu; neresnična fama / fama je širila o njem različne zgodbe
  12.      familiáren  -rna -o prid. () značilen za družinsko okolje; sproščen, neprisiljen: učitelj je govoril v familiarnem tonu / malo preveč familiaren je z njimi familiárno prisl.: familiarno ga je nagovoril; v tem uradu živijo precej familiarno
  13.      familiárnost  -i ž () lastnost, značilnost familiarnega; sproščenost, neprisiljenost: familiarnost odnosov / ustvarjati ozračje familiarnosti / do podrejenih si ni dovolil nobenih familiarnosti
  14.      famílija  -e ž (í) 1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina: v hiši stanujeta dve familiji; otrok je iz dobre familije // eden od zakoncev in otroci: imeti, preživljati familijo 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: stare meščanske familije / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v familiji ∙ šalj. to se zgodi (tudi) v najboljših familijah ni se vredno razburjati, sramovati, saj se kaj takega lahko vsakomur pripeti 3. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda
  15.      famózen  -zna -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. splošno znan, zlasti zaradi slabih lastnosti, značilnosti; zloglasen, razvpit: zaradi tiste famozne kritike je bila akcija izgubljena; niso še pozabili famozne zgodbe o njem 2. raba peša slovit, znamenit: famozni državniki, pisatelji / to je naravnost famozna zamisel
  16.      fámulus  -a in -la m () knjiž. služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku: moj famulus vam bo takoj odprl; profesor in njegov famulus
  17.      fanatízem  -zma m () strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost: ti ljudje so prežeti s fanatizmom; zastrupljati množice s fanatizmom; politični, verski fanatizem; žrtev fanatizma; prevzet s fanatizmom za ideale svobode
  18.      fantázem  -zma m (ā) knjiž. rezultat fantazije: umakniti se iz realnega sveta v svet fantazmov
  19.      fantázma  -e ž () knjiž., redko fantazmagorija: fantazme in halucinacije
  20.      fantazmagóričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od fantazmagorija: fantazmagorični svet človeka
  21.      fantazmagoríja  -e ž () knjiž. podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije: v pijanosti so se mu rodile fantazmagorije; pregnati grozno fantazmagorijo; pošastna fantazmagorija; svet fantazmagorij / literarna fantazmagorija
  22.      fantóm  -a m (ọ̑) izmišljena, fantazijska podoba česa, privid: to je bil le fantom, porojen iz želj; v povesti nastopajo fantomi; izmišljen, prazen, slepilen fantom; fantomi izrojene domišljije; vojaki v črnih uniformah so bili kot strah vzbujajoči fantomi; ekspr. fanta je kakor lep fantom povsod spremljala dekletova podoba / fantom atomske vojne ◊ med. model človeškega telesa ali njegovega dela za učne namene
  23.      fantómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fantom: fantomska simbolika; mesto je bilo videti kakor fantomska panorama fantómsko prisl.: zvoniki gotskih katedral se skoraj fantomsko vzpenjajo nad zemljo
  24.      fárma  -e ž () 1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali: kokošja, živinorejska farma; farma bekonov; farma za piščance / ustanovili so novo mlečno farmo 2. zlasti v ameriškem okolju veliko kmetijsko posestvo, navadno specializirano: dati farmo v najem; ima veliko farmo; dela na farmi; film se dogaja na farmi
  25.      farmacévt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za farmacijo: farmacevt pripravlja zdravila; farmacevt analitik / pog. predavanja so se udeležili medicinci in farmacevti slušatelji fakultete ali oddelka za farmacijo

   6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA