Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (62.401-62.425)


  1.      slavohlépnež  -a m (ẹ̑) ekspr. slavohlepen človek: bil je lažnivec in slavohlepnež ♪
  2.      slavolóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok ◊ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje ♪
  3.      slavolók  -a m (ọ̑) 1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage 2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok ◊ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje ♪
  4.      slavospèv  in slavospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) pesem, ki koga slavi: napisati slavospev; slavospev junaku / slavospev svobodi ∙ ekspr. neprestano mu poje slavospeve zelo ga slavi ♪
  5.      slavospéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. slavilen: dnevniki objavljajo o njem slavospevne članke ♪
  6.      slávski  -a -o prid. (ā) zastar. slovanski: slavski rod ● zastar. v Prekmurju so bili prva leta po prvi svetovni vojni slavski in madžarski uradniki slovenski ♪
  7.      slavúlja  -e ž (ú) ekspr. samica slavca: slavulja žvrgoli ♪
  8.      sléč  -a m (ẹ̑) bot. grmičasta rastlina z navadno usnjatimi listi in rdečimi, rumenimi cveti v socvetju, Rhododendron: s slečem poraščeno pobočje / dlakavi, rjasti, rumeni sleč ♪
  9.      sléči  sléčem dov., sléci slécite in slecíte; slékel slékla (ẹ́) narediti, da kdo nima na telesu oblačila: mati je slekla otroka; sleči plašč; sleči (si) hlače, krilo; do pasu se sleči; hitro, popolnoma se sleči / redko sleči čevlje sezuti, rokavice sneti; ekspr. sleči zajca dati ga iz kože, odreti ga ∙ ekspr. ni še slekel stare kože ni se še spremenil; ekspr. še slekli bi me vse bi mi vzeli; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak sléčen -a -o: otroci so že sezuti in slečeni ♪
  10.      sléčnik  -a m (ẹ̑) bot. alpska grmičasta rastlina z majhnimi usnjatimi listi in rožnatimi cveti, Rhodothamnus chamaecistus: kranjska lilija in slečnik ♪
  11.      sléd  -a m (ẹ̑) zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih, Clupea harengus: loviti slede; sardele in sledi ♪
  12.      sléd  -ú stil. -a m, mn. sledóvi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove; iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi; sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za sledom sani // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove potresa; pospraviti steklenice in druge sledove zabave; udarci biča so puščali črne sledove na hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja; sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi prestanega trpljenja // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil sledov; po sledovih sklepam, da je skušal nekdo vlomiti 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to so sledovi praznoverja 3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja / sledovi starih kultur 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti nič; o vročini ni niti sledu ni vroče ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; miličniki so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim otrokom ni sledu nihče ne ve, kje je ◊ jur. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije; kem. element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja ♪
  13.      sléd  -í ž, daj., mest. ed. slédi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled drži k vodi; sled se je izgubila; v rosni travi se poznajo sledi; iskati, najti sled; živina pušča sled parkljev v blatu; sneg je zabrisal vse sledi; jasna, stara, sveža sled; lisičja, zajčja sled; vijugasta sled; zavorna sled; sled koles, konjskih kopit; sled velikih nog; sled v vlažnem pesku, snegu / iti po sledi // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: prsti storilca so na koži žrtve pustili vidne sledi / na obrazu se ji pozna sled mučne nespečnosti / otroci so vrteli bakle in občudovali žareče sledi // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: za ilegalca so izbrali priimek, ki naj bi zabrisal sled za njim / preiskave so jih pripeljale na pravo, ekspr. vročo sled; zmešati komu sled 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: te odločitve bodo zapustile globoko sled v našem družbenem življenju / v Prešernovih pesmih je mnogo sledi ljudske pesmi 3. navadno s prilastkom še obstoječi majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: komaj še opaziš kako sled razvalin 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka sled čustev v njem je že ugasnila; to je v njej ubilo še zadnjo sled ljubezni; nikjer ni najmanjše sledi zelenja ● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. na njenem obrazu se pozna sled časa postarala se je; ekspr. govornik je izgubil pravo sled ni znal nadaljevati; ekspr. vse to je šlo mimo otroka brez velike sledi ni zelo vplivalo nanj; ekspr. priti zvijači na sled odkriti jo; tihotapcem so že dolgo na sledi po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so tihotapci ◊ elektr. zvokovna sled; lov. pes izdela sled; prijeti sled; mrzla, topla sled; psih. spominska sled domnevna biokemična sprememba v živčnih celicah, ki jo zapusti dražljaj ♪
  14.      sledár  -ja m (á) srednje velik lovski pes rjave barve z visečimi uhlji in gosto, kratko dlako: gojiti sledarje // lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi; krvosledec: lajež sledarjev ♪
  15.      slédec  -dca m (ẹ̑) lov. pes, ki sledi divjad: lajež sledcev ♪
  16.      sléden  -dna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sledenje: sledni nagon / sledni psi so takoj zavohali sled / sledni zapisi na trakovih ♦ jur. sledna pravica pravica avtorja, da je obveščen o novem lastniku ali uporabniku avtorskega dela; lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom ♪
  17.      sledênje  -a s (é) glagolnik od slediti: sledenje divjadi; nagon sledenja pri lovskih psih / zvesto sledenje vzorniku / sledenje literarni tradiciji / sledenje bakrove rude ♦ elektr. izpisovanje stanj registrov (elektronskega) računalnika po enakem zaporedju kot v obdelavi programa ♪
  18.      sledílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor gre za kom po sledi: srednji sledilec je šel s svojim psom naprej / star. pobegniti sledilcem zasledovalcem ♪
  19.      sledílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sledenje: dober sledilni pes ♦ mont. sledilna dela v rudniku ♪
  20.      sledílnik  -a m (ȋ) adm. ravnilo ali košček papirja za zaznamovanje vrste, ki se prepisuje: uporabljati sledilnik ♦ elektr. sledilnik inštalacij priprava za ugotavljanje poteka podometnih in podzemnih inštalacij ♪
  21.      sledíšče  -a s (í) lov. kraj, prostor, kjer divjad hodi in so vidni njeni sledovi: nadzorovati lovišče po slediščih ◊ geom. točka, v kateri premica seka projekcijsko ravnino ♪
  22.      sledítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od slediti: sleditev razvoju / sleditev rude ∙ žarg., ped. sleditev otrokovega razvoja opazovanje, spremljanje ♪
  23.      sledíti  -ím nedov., slédi in slêdi (ȋ í) 1. iti za kom po sledi: pes sledi divjadi, zajcu; sledil jima je po razliti barvi; lovec sledi obstreljeno srno po kapljah krvi / iskalci so sledili njene stopinje v snegu // neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv mu je sledil; sledil ji je v primerni razdalji / oče mu neprestano sledi ga nadzoruje 2. gledati kaj, kar se giblje, premika: gledalci so napeto sledili igralčevim kretnjam; sledil jo je s pogledom; sledil je ptico z očmi, dokler ni izginila med drevjem 3. hoditi, iti za kom: oče je hodil spredaj, otroci so mu sledili / otrok je sledil materi za petami / odšel je v Ameriko, žena pa mu je sledila čez dve leti 4. knjiž. hoditi, iti po čem, v čem: sledili so ozki poti skozi grmovje; sledili smo rov in prišli v večjo jamo / slediti reki iti ob njej; pren. sledil je toku svojih misli 5. prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem: ozkemu hodniku je sledilo nekaj stopnic; poročilu je sledila razprava; romantiki sledi realizem; veselju sledi žalost; dogodki so si hitro sledili / mrzli noči je sledilo sončno jutro / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta nadaljevanje sledi // dov. in nedov. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo: po dveh letih mu je sledil mlajši predsednik; vladarju je sledil njegov sin 6. biti posledica česa: prestopku je sledila kazen / nemirom so sledili ostri ukrepi 7. publ. ravnati se po kom, posnemati: v tem je sledil svojemu vzorniku / slediti tujemu zgledu / slediti modi oblačiti se po najnovejši modi; v novejšem času sledi ljudski pesmi piše ljudskim pesmim podobne pesmi // upoštevati pri svojem ravnanju: za našo varnost je zelo pomembno, da sledite mojim nasvetom, navodilom; ljudstvo je sledilo pozivu k uporu; slediti ukazu ubogati ga / žival sledi nagonu 8. z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: slediti filmu, koncertu, pouku; pogovoru so lahko sledili tudi drugi / predavatelju je lahko sledil, ker je govoril preprosto / pozorno slediti razlagi jo poslušati; publ. gledališki predstavi je sledil po televiziji jo gledal // sproti se seznanjati s čim: slediti dogodkom, gospodarski problematiki, razvoju tehnike 9. nav. 3. os., publ. biti jasno viden, kazati se: iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati / kaj sledi iz tega se lahko sklepa / kakšen nauk sledi iz te zgodbe kakšen je nauk te zgodbe ● ekspr. blisk je sledil blisku bliskalo se je v zelo kratkih presledkih; publ. uspeh je hitro sledil je bil viden, se je pokazal; narekoval je hitro in mu nisem mogel slediti sproti zapisovati besedilo; star. tod sledimo hiše iz kamna so hiše iz kamna; star. stezo smo težko sledili steza je bila zelo slabo vidna, opazna; star. sledil je za prijateljem v sobo šel; star. slediti za zlatom iskati ga; pisar. besedilo prvega člena se dopolni, kot sledi z besedilom, ki se neposredno navaja; sledi mu kot senca je vedno v njegovi družbi; neopazno, tiho hodi za njim ◊ mat. iz obeh formul sledi, da je a večji kot b sklep, zaključek obeh formul je; mont. slediti sloj, žilo z delanjem prečnikov iskati sloj premoga, žilo rude, ugotavljati lego, količino premoga, rude sledíti se star. biti viden, opazen: razvaline gradu se še dobro sledijo; po travi so se sledile stopinje sledèč -éča -e: sledeč materi v kuhinjo, je tiho zaprl vrata; na spremembo glasu vpliva sledeči j; hitro si sledeči poki ∙ publ. predlagam sledeči dnevni red tak(le), takšen; sledeče jutro drugo, prihodnje; sam.: publ. poročam sledeče tole ♪
  24.      sledítven  -a -o prid. (ȋ) žarg., ped. opazovalen, spremljevalen: sleditveno delo pri šolski telesni vzgoji ♪
  25.      sledník  -a m (í) knjiž. 1. kdor komu sledi: slednik se je ustavil / hotela se je skriti svojemu sledniku zasledovalcu / to delo bodo končali naši sledniki nasledniki 2. posnemovalec: slednik svojega vzornika / Župančičevi sledniki 3. vohun: podatki slednikov ● star. kraljevi sledniki privrženci ◊ lov. pes, ki sledi divjad; zool. nepotreben, včasih že zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu ♪

   62.276 62.301 62.326 62.351 62.376 62.401 62.426 62.451 62.476 62.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA