Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (62.251-62.275)



  1.      slabíčevski  -a -o prid. (í) ekspr. tak kot pri slabiču: posmehovala se je njegovim slabičevskim čustvom
  2.      slabíčka  -e ž () ženska oblika od slabič: ni marala, da bi jo imeli za slabičko
  3.      slabíčnost  -i ž () 1. nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: sramoval se je svoje slabičnosti; človeška slabost in slabičnost 2. knjiž. slabotnost: zaradi slabičnosti jim ni mogel pomagati
  4.      slabíkav  -a -o prid. (í) redko slaboten: ranjenec jo je klical s slabikavim glasom
  5.      slabílec  -lca [tudi c] m () fot. kemična snov za zmanjšanje počrnitve črno-belega negativa: pripraviti slabilec
  6.      slabílen  -lna -o prid. () ki slabi: slabilna moč strahu
  7.      slabína 1 -e ž (í) knjiž. slabost: slabina me je obšla; opomogel si je od slabine
  8.      slabína 2 -e ž (í) nav. mn., nar. lakotnica: konj ima udrte slabine
  9.      slabíštvo  -a s () nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: očital mu je slabištvo
  10.      slabíti  -ím nedov. ( í) 1. povzročati, da kdo postaja slab, onemogel: bolezen slabi človeka / poškodovani listi slabijo rastlino 2. povzročati, da kaj izgublja popolnost svojih značilnosti: posnemanje slabi njegovo individualnost; ta značilnost knjige slabi zanimanje bralcev // nav. 3. os. povzročati, da kaj prenehava (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: hrup slabi sluh 3. nar., s smiselnim osebkom v tožilniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: bilo je tako vroče, da jih je kar slabilo; slabilo jo je od lakote
  11.      slabo...  prvi del zloženk nanašajoč se na slab: slabokrven, slabonameren, slabosrčen, slaboumnost
  12.      slabôča  -e ž (ó) zastar. slabotnost: sramoval se je svoje slaboče
  13.      slaboglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. zloglasen, razvpit: popival je z najbolj slaboglasno druščino / zahajal je v slaboglasno krčmo
  14.      slabokŕven  -vna -o prid.) 1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven 2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči
  15.      slabokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali zmanjšane količine krvnega barvila: zdraviti slabokrvnost; znaki slabokrvnosti 2. ekspr. neizrazitost, medlost: slabokrvnost dramskih oseb; poetična slabokrvnost njegovih ljubezenskih pesmi
  16.      slaborôden  -dna -o prid. (ó) 1. ki slabo rodi: slaborodna vrsta češenj; slaborodno drevo ♦ agr. slaborodno leto leto, v katerem sadno drevje slabo rodi 2. ki ima malo pogojev za uspevanje rastlin: slaborodni hriboviti predeli; slaborodne obmorske dežele 3. ki ni sposoben imeti veliko potomcev: zaščititi slaborodne sesalce
  17.      slabóst  -i ž (ọ̑) 1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost 2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo: pokazale so se slabosti takega poslovanja; odstraniti organizacijske slabosti; pozna odlike in slabosti njegovega pisanja / kapitulacija je pokazala vojaško in politično slabost države šibkost 3. navadno s prilastkom moralno, značajsko negativna lastnost: na njem ni našla nobene slabosti; ne zaveda se svojih slabosti; vsak človek ima svoje slabosti; slabosti in vrline // knjiž. neodločnost, omahljivost: očitali so mu nezanesljivost in slabost; njegov glas je razodeval strah in slabost 4. ekspr., navadno v povedni rabi nemoč upirati se užitkom, ki jih kaka stvar daje: ženske so njegova slabost / slabost do alkohola; poznajo njegovo slabost za avtomobile ● knjiž. počasna hoja je razodevala njegovo slabost onemoglostmed. živčna slabost nevrastenija
  18.      slabôten  -tna -o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega slabôtno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal
  19.      slabotínec  -nca m () zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec
  20.      slabôtnež  -a m () ekspr. slaboten človek: kako ga je mogel ta slabotnež premagati ∙ ekspr. je velik strahopetnež in slabotnež slabič
  21.      slabôtnica  -e ž () ekspr. slabotna ženska: slabotnica sem, a želim si biti močna
  22.      slabôtnik  -a m () knjiž. slaboten človek: zavzel se je za otroke in slabotnike
  23.      slabovídnež  -a m () ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis
  24.      slabovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja
  25.      slabšálen  -lna -o prid. () ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede slabšálno prisl.: ta izraz zveni slabšalno

   62.126 62.151 62.176 62.201 62.226 62.251 62.276 62.301 62.326 62.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA