Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (62.226-62.250)


  1.      skúštranec  -nca m (ȗ) ekspr. razmršen, kodrast človek, zlasti otrok: tistega skuštranca si je izbrala ♪
  2.      skúštranost  -i ž (ȗ) ekspr. lastnost, značilnost razmršenega, skodranega: skuštranost las / moti jih njegova skuštranost ♪
  3.      skúštrati  -am dov. (ȗ) ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: čisto ga je skuštral; pri oblačenju puloverja se je skuštrala / skuštrati lase skúštran -a -o: skuštran fant; biti skuštran; konj s skuštrano grivo ♪
  4.      skúta 1 -e ž (ú) 1. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: delati skuto; namazati palačinke s skuto / kisla skuta; sladka skuta dobljena iz sirotke 2. nar. kravje mleko prve dni po porodu; mlezivo: skuto je posesal teliček / skuhati, speči skuto ♪
  5.      skúta 2 -e ž (ū) nar. neprijeten, zoprn človek: Da satan ni privlekel te skute zelene k hiši, dobil sem deset klobas (I. Tavčar) ♪
  6.      skúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na skuta1: skutne grudice / skutni cmoki; skutni štruklji sirovi štruklji; skutni zavitek sirov zavitek ♪
  7.      skúter  -ja m (ū) motorno kolo z majhnimi kolesi, kotač: voziti se s skuterjem; skuterji in mopedi ♪
  8.      skuteríst  -a m (ȋ) kdor vozi skuter: skuterist se je pri nesreči poškodoval; skuteristi in avtomobilisti ♪
  9.      skútin  -a -o prid. (ȗ) skuten: skutina drobljivost / skutini cmoki; skutina krema; skutine palačinke sirove palačinke ♪
  10.      skváčkati  -am dov. (ȃ) narediti tekstilni izdelek s kvačko: skvačkati prt, šal; skvačkati si pulover / skvačkati obrobo // s kvačkanjem sestaviti: posamezne dele jopice skvačkamo ali sešijemo ♪
  11.      skvádra  -e ž (ȃ) v Italiji, med obema vojnama organizirana oborožena fašistična skupina: nasilje skvader / fašistovska skvadra ♪
  12.      skvadríst  -a m (ȋ) v Italiji, med obema vojnama pripadnik skvadre: spopasti se s skvadristi; nasilje skvadristov / fašistični skvadristi ♪
  13.      skvadrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na skvadriste ali skvadrizem: skvadristična akcija / skvadristični terorizem ♪
  14.      skváriti  -im dov. (á ȃ) pokvariti: skvariti stroj; s popravljanjem je obleko še bolj skvarila / neprimeren okvir je sliko skvaril / slaba družba ga je skvarila; bal se je, da bi se otrok v neprimernem okolju skvaril / neprijeten dogodek jim je skvaril razpoloženje / s svojim obiskom jim je skvaril večer / meso se je skvarilo skvárjen -a -o: otrok še ni skvarjen; skvarjena jed; zaradi opravkov ima skvarjen popoldan ♪
  15.      skvárjenost  -i ž (ȃ) pokvarjenost: skvarjenost okolja / moralna skvarjenost ♪
  16.      skvásiti  -im tudi skvasíti -ím dov., skvásil (ā ȃ; ȋ í) redko 1. povzročiti, da postane kaj kislo; skisati: skvasiti zelje 2. dati, dodati kvas; prekvasiti: skvasiti testo skvášen -a -o tudi skvašèn -êna -o: skvašeno testo ♪
  17.      skvéčenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: skvečenost nog in rok ♪
  18.      skvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: skvečiti komu nos / skvečiti podobo sveta skvéčen -a -o: skvečena glava, roka ♪
  19.      skvêr  -a m (ȇ) v angleškem okolju pravokoten trg, navadno s parkom: skver sredi mesta ♪
  20.      skvo  tudi squaw [skvó] ž neskl. (ọ̑) v indijanskem okolju ženska: stopil je bližje k mladi skvo ♪
  21.      slà  slè ž (ȁ ȅ) velika želja po zadovoljevanju naravnih, telesnih potreb: sla se prebuja, raste; utešiti slo; vdati se sli po pijači; sla po uživanju; sla po življenju / spolna sla / pogled nanjo mu je vzbujal slo spolno slo // navadno s prilastkom velika želja po čem sploh: vdati se sli po bogastvu, zemlji; sla po uveljavljanju ● knjiž. nikoli ni jedel z večjo slo kakor v otroških letih s slastjo; knjiž. radovednost je sla življenja gibalo ♪
  22.      slàb  slába -o tudi -ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima negativne lastnosti v odnosu do ljudi: slab sosed / biti v slabih odnosih 2. s širokim pomenskim obsegom ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri: slab okus nezrelega sadeža; slab zrak; težko je vozil po slabih gorskih poteh; ti čevlji so iz slabega usnja; slabo vino / slaba literatura / slab spomin / imel je slab dan bil je neuspešen, neučinkovit; nerazpoložen; piše v slabem jeziku nepravilnem, izrazno pomanjkljivem; pog. ima slabe živce je živčen; slaba hrana brez okusa; v majhni količini, premalo izdatna; ima zelo slabo srce bolno; slabo vreme deževno, mrzlo // ki dolžnosti ali delovnih zahtev ne izpolnjuje v zadostni meri: je slab čevljar; bil je slab oče / slab pesnik; te ptice so slabe letalke / slabi prevodniki toplote; slaba nosilnost tal / imeti slabe oči biti slaboviden // glede na določene zahteve neuspešen, neučinkovit: imeli so slab delovni načrt; njihov način obdelovanja zemlje je slab; slaba politika / slab začetek 3. ki glede na možni razpon ne dosega zadovoljive stopnje: ima slab čut za barve; slab položaj delovne organizacije; dosegli so slabe rezultate; napravil je slab vtis; slaba ocena; slaba vidljivost na cesti; dekle je bolj slabega zdravja // po količini, vrednosti majhen: ima slabe dohodke; slaba letina / slab obisk poletnih prireditev 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: slabi časi so nastopili; slab poklic si je izbral; imela je same slabe novice; vsaka stvar ima dobre in slabe strani; to je slabo znamenje / živeti v slabih razmerah; imeti slabo življenje / pri tej odločitvi je imel slab občutek // ki ne prinaša gmotnih koristi: to je bila slaba kupčija; imeti slabo službo 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje: ima slab tek; naloga je slaba; učenka je v slovenščini bolj slaba 6. v povedni rabi ki ne vpliva ugodno, ne koristi: daljša prekinitev dela je slaba / pretirana strogost je slaba 7. z izrazom količine ki ne dosega točne mere: do glavnega mesta je slabih sto kilometrov; steklenica je bila za slabe tri prste odpita; v slabi uri bo delo končano 8. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni: bolnik je še slab; bil je tako slab, da se je že pri vratih zgrudil; mati je že zelo slaba // redko slaboten, nebogljen: slab otrok mirno spi; slab sem kot kaplja na veji 9. ki glede na intenzivnost ne zadošča, ne ustreza: na tako slabem ognju ni mogoče kuhati; bolijo te oči, ker bereš pri slabi luči; svetloba je bila slaba, da ni ničesar razločil // ki dosega nizko stopnjo glede na učinek, posledico: kuhaj pet minut na slabem ognju; pihal je slab veter / spregovoril je s slabim glasom slabotnim 10. ekspr. izraža vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si mi slab prijatelj; to je zanj slaba tolažba; s tem si mi naredil slabo uslugo 11. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: po svoji naravi ni slab človek; to ni slab predlog; petje ni bilo slabo ● poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih; prišel je na slab glas ljudje so dobili negativno mnenje o njem; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; ekspr. ima slabo glavo se težko uči; pog. je v slabi koži čuti se bolnega; je bolan; je slabo razpoložen; pog. ima slabo kri je slabokrven; ekspr. vsa stvar stoji na slabih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. imeti slabo vest neugoden občutek zaradi zavesti krivde; biti slabe volje nezadovoljen, žalosten; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; preg. po slabi družbi rada glava boli slabó 1. prislov od slab: slabo gospodari; slabo govori angleško; slabo misliti o ljudeh; pošteno ni bilo, slabo ste ravnali; to noč je slabo spal / slabo je oblečen pomanjkljivo; v stara, ponošena oblačila; slabo prodati po nizki ceni, brez pravega dobička; slabo vidi in sliši nerazločno, nejasno; takrat so slabo živeli v pomanjkanju 2. izraža nezadostnost dejanja: stene so slabo izolirali; učenka je slabo odgovarjala; slabo se sliši; slabo se uči; polje je slabo obdelano; smeh s slabo prikrito užaljenostjo // izraža nezadostno stopnjo: ta njiva slabo rodi; slabo zasluži; gledališče je bilo lani slabo obiskano 3. v povedni rabi izraža a) neprimernost, škodljivost česa: če v tem času dežuje, je to slabo za letino; slabo je, da toliko kadiš; slabo je bilo, da se ni z nikomer posvetoval b) nezadovoljivost razmer, okoliščin: z očetom je slabo; slabo se ima c) s smiselnim osebkom v dajalniku nezadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: v avtobusu ji je vedno slabo; slabo se jim godi; slabo mu gre; zaradi vročine mu je postalo slabo / pog. matematika mu gre slabo č) v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: ni slabo, nič se ne pritožujem; ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal ● pijača mi slabo dene škoduje; pog. to blago slabo gre se slabo prodaja; ekspr. slabo kaže položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev; ekspr. pri meni boš slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ; ekspr. slabo se mu piše njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev; slabo se počuti počuti se bolnega; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem slábi -a -o sam.: pomagal je dobrim in slabim; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati (zanj) ugodnih rešitev; ekspr. utegne ti slaba peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. slaba mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; nič slabega ji ne morem očitati; storil je več dobrega kot slabega; delili so si dobro in slabo; bolezen se mu je obrnila na slabše; tisti brez dela so na slabem; bil je na slabšem kot kdorkoli od njih; prim. slabši ♪
  23.      slabčè  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. slabič: fant je navaden slabče ♪
  24.      slabéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati slab, onemogel: živali so slabele od lakote; zaradi bolezni je vidno slabela 2. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sunki vetra slabijo; luč je trepetaje slabela // nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: pri dolgem ležanju mišice slabijo; spomin slabi 3. nar., s smiselnim osebkom v dajalniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: po obilni večerji mu je slabelo slabèč -éča -e: jetniki so čakali smrti, slabeč od ure do ure ♪
  25.      slabìč  -íča m (ȉ í) 1. nav. ekspr. neodločen, omahljiv človek: on sploh ni mož, ampak navaden slabič; vsi so ga imeli za slabiča 2. knjiž. slaboten človek: slabiči težkega dela niso zmogli ◊ čeb. čebelja družina, ki ima malo čebel in zalege ♪

   62.101 62.126 62.151 62.176 62.201 62.226 62.251 62.276 62.301 62.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA