Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (61.651-61.675)
- sirótež -a m (ọ̑) ekspr., redko sirota: ubogi siroteži ♪
- sirótica -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od sirota: postala je sirotica / sirotico je zelo bolelo ♪
- sirotína -e ž (í) zastar. siromaštvo: bogastvo in sirotina / pomagati sirotini sirotam ♪
- sirotínski -a -o prid. (ȋ) star. siromašen: sirotinska družina / sirotinsko predmestje ● star. skrbeti za sirotinske otroke osirotele ◊ jur. sirotinski denar nekdaj zajamčeno varno vložen denar sirot; sirotinska leta nekdaj obvezno opravljanje del podložniških sirot zemljiškemu gospodu ♪
- sirótišče -a s (ọ̑) knjiž., ekspr. sirota: to sirotišče nima nikogar ♪
- sírotka -e ž (í) 1. rumeno zelenkasta tekočina, ki ostane po izločitvi sirnine iz mleka: odliti sirotko; skleda kislega mleka in sirotke ♦ agr. kislinska, siriščna sirotka pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo mlečne kisline, sirišča 2. slabš. bled, slaboten človek: le kaj more storiti taka sirotka / kot psovka ti sirotka zelena 3. star., navadno v zvezi krvna sirotka krvni serum: vzeti bolniku krvno sirotko ♪
- sirótka -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od sirota: njena prijateljica je bila sirotka / sirotka tega ne bo zmogla ♪
- sírotkin -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sírotko: sirotkina rumeno zelenkasta barva / sirotkine juhe, omake ♦ agr. sirotkino surovo maslo surovo maslo, izdelano iz smetane, posnete s sirotke ♪
- sirótle -ta s (ọ̑) nav. im. ed., nar. sirota: skrbeti za zapuščeno sirotle ♪
- sirótnik -a m (ọ̑) star. siromak: sirotnik ni imel doma / gorje njemu, sirotniku ♪
- sirótnost -i ž (ọ̄) star. siromašnost: sirotnost družine / živeti v sirotnosti v siromaštvu ♪
- sirótstvo -a s (ọ̑) knjiž. dejstvo, da je kdo sirota: sirotstvo otrok ∙ zastar. živeli so v sirotstvu v siromaštvu ♪
- sírov -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na sir: sirova skorja / sirov hlebec; sirova omaka 2. narejen s sirčkom: sirovi štruklji; sirov zavitek ◊ gastr. sirov nadev, namaz ♪
- siróvec -vca m (ọ̑) nar. apnenčeva siga ♪
- sírovka -e ž (í) bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: nabirati sirovke / strupena, užitna sirovka ♪
- sírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Sirce ali Sirijo: sirska mesta ♦ bot. sirski oslez okrasni grm z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus ♪
- síršče -a s (í) nar. primorsko koruzna slama: po njivi je ležalo siršče ♪
- sírup -a m (ȋ) gosta raztopina sladkorja, navadno v vodi: pripraviti sirup za likerje, vkuhano sadje / sadni sirup raztopina sadnega izvlečka z veliko količino sladkorja; sirup iz malin // taka raztopina z zdravilnimi snovmi: zdravnik mu je predpisal sirup; jemati tri žlice sirupa na dan / smrekov, trpotčev sirup; sirup proti kašlju, za izkašljevanje / zdravilni sirup ◊ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini ♪
- sís -a m (ȋ) kratica samoupravna interesna skupnost: ustanavljati sise / sis za družbene dejavnosti ♪
- sísal -a m (ȋ) srednjeameriška agava, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke: gojijo koruzo, sisal in kokos // vlakna te rastline: preproga iz sisala; neskl. pril.: sisal vrvi ♪
- sistírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zadržati, ustaviti, začasno odpraviti: sistirati izvršitev odločbe / sistirati predpis ♪
- sístola -e ž (ȋ) med. skrčitev, skrčenje srca pri utripanju: diastola in sistola ♪
- sìt síta -o prid. (ȉ ȋ) 1. ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi: otrok je sit in spi; sita živina; zelo sit; lačen in sit; sit kot boben // nav. ekspr. ki ne živi v pomanjkanju hrane: skrbeti, da so otroci siti in čisti; sito prebivalstvo 2. ekspr. ki mu je kaj odveč, nezaželeno a) zaradi prepogostnosti: sit sem že te jedi b) zaradi prevelike količine, stopnje: praznih obljub sit človek; biti sit dela, denarja c) zaradi kake neprijetnosti sploh: biti sit prosilca, soseda; sit je že šole, zime / biti česa, koga do grla, čez glavo sit 3. ekspr., redko poln pridelkov, hrane: sita polja / sito vejevje gosto, bujno ● knjiž. imeti krepek, sit glas poln, močen; ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; ekspr. (belega) kruha je sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. ko je povedal to žalostno novico, smo bili
takoj siti nismo mogli več jesti; pog. zdaj ste siti, ne, ko je domačija prodana zadovoljni, srečni; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah; sita vrana lačni ne verjame; kruha lačen, palice sit síto prisl.: ne maram, je sito rekel síti -a -o sam.: siti lačnemu ne verjame; najesti, napasti se do sitega; ekspr. do sitega se nagledati, nasmejati zelo, močno ♪
- síta -e ž (í) bot. travam podobna rastlina s cveti v klasih, Eleocharis: stebla site / iglasta, močvirska sita ♪
- sítar -ja m (ȋ) izdelovalec sit: sitarji in rešetarji ♪
61.526 61.551 61.576 61.601 61.626 61.651 61.676 61.701 61.726 61.751