Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (61.576-61.600)


  1.      sinóptičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sinopsis: na voljo je imel le sinoptični tekst in ne cele drame / podal je sinoptične slike o velikih plantažah ◊ meteor. sinoptična karta karta, ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena; sinoptična vremenska napoved napoved za različne kraje hkrati; rel. sinoptični evangeliji prvi trije evangeliji, ki so si podobni po snovi, razvrstitvi dogodkov sinóptično prisl.: to je prikazano sinoptično ♪
  2.      sinóptik  -a m (ọ́) strokovnjak za sinoptično meteorologijo: sinoptiki napovedujejo izboljšanje vremena ♪
  3.      sínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sina: sinov obraz / sinova žena / ekspr. posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu ♪
  4.      sinóvec  in sínovec -vca m (ọ̄; ȋ) zastar. bratov sin, nečak: pomagal mu je brat in sinovci // vnuk: te zgodbe je ded pripovedoval svojim sinovcem ♪
  5.      sintáksa  -e ž (ȃ) lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso ● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija ◊ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije ♪
  6.      sintáktik  -a m (á) lingv. strokovnjak za skladnjo ♪
  7.      sínter  -tra m (í) metal. nataljeni in sprijeti delci česa: povečati proizvodnjo sintra ♪
  8.      sintétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
  9.      sintétik  -a m (ẹ́) kdor sintetizira: bil je dober sintetik; analitik in sintetik / idejni, kulturni sintetik ● žarg. razbite kose je zlepil s sintetikom s sintetičnim lepilom ♪
  10.      sintétika  -e ž (ẹ́) pog. sintetična tkanina: sintetika se ne mečka; bluza iz sintetike; volnena tkanina, kombinirana s sintetiko // izdelki iz te tkanine: najraje nosi sintetiko ♪
  11.      sintetizátor  -ja m (ȃ) 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo ♪
  12.      sintetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence sintetizíran -a -o: sintetizirana snov ♪
  13.      sintétski  -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno ♪
  14.      sintéza  -e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo // kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov ◊ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino ♪
  15.      sintézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sintezo: sintezni postopek ♦ kem. sintezni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja za sintezo česa ♪
  16.      síntrati  -am nedov. (ȋ) metal. s segrevanjem delati, povzročati, da se delci česa natalijo in sprimejo: sintrati rudo; sintrati pri dva tisoč stopinjah Celzija / sintrati kovinski prah síntran -a -o: sintrana kovina ♪
  17.      sínus  -a m (ȋ) 1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin // votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh, možganih 2. geom., v zvezi sinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku: izračunati sinus kota ♪
  18.      sínusen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinus 2: sinusne tablice / sinusna krivulja sinusova krivulja ◊ elektr. sinusna napetost napetost, ki se spreminja kot sinusova funkcija; fiz. sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga ♪
  19.      sinusoída  -e ž (ȋ) geom. krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo ♪
  20.      sínusov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinus 2: sinusova črta / sinusova funkcija funkcija, ki predstavlja spreminjanje sinusa kota ob spreminjanju kota; sinusova krivulja krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo ♪
  21.      síp  -a m (ȋ) 1. star. sipek pesek: s sipom posuta pot; sip in prah 2. alp. droben pesek, drobni delci razpadlih kamnin na zgornjem delu melišča: pobočje je pokrival sip in grušč ♪
  22.      sípa 1 -e ž (í) sipek pesek: s sipo posuta pot / reka je naplavila veliko sipe mivke // pog. (kristalni) sladkor: potresti sadje s sipo / sladkor v sipi // redko sipka snov sploh: premogova sipa / padala je snež(e)na sipa sipek sneg ♪
  23.      sípa 2 -e ž (ȋ) zool. na morskem dnu živeča žival z desetimi lovkami in črnilno žlezo, Sepia officinalis: sipe in hobotnice / navadna sipa ♪
  24.      sipáč  -a m (á) redko kdor kaj sipa, usipa: sipač žita ♪
  25.      sipálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sipanje: sipalna hitrost / sipalno mesto ♪

   61.451 61.476 61.501 61.526 61.551 61.576 61.601 61.626 61.651 61.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA