Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (61.526-61.550)
- sinékdoha -e ž (ẹ̑) lit. besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom: uporabljati sinekdohe ♪
- sinekuríst -a m (ȋ) knjiž. kdor ima sinekuro: dohodki sinekurista ♪
- sinergíja -e ž (ȋ) med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergija mišic; pren., knjiž. socialna sinergija ♪
- sinestétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sinestezijo: sinestetično doživetje, zaznavanje / sinestetična metaforika ♪
- sinestezíja -e ž (ȋ) 1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje: sinestezija in interakcija / čutne sinestezije 2. lit. besedna zveza, ki izraža tako doživljanje: v liriki so pogoste sinestezije ♪
- síngerica -e ž (í) pog. šivalni stroj, imenovan po izumitelju Singerju: šivati s singerico ♪
- síngle -a [singl] m (ȋ) šport. igra enega igralca proti enemu, zlasti pri tenisu: zmagati v singlu ♪
- singoníja -e ž (ȋ) min. določena skupnost elementov simetrije, od katerih je eden značilen: določiti singonijo / kubična singonija v kateri so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; kubični sistem; kristali v heksagonalni singoniji v singoniji z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
- síngular -a m (ȋ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari; ednina: genitiv singulara; singular, dual in plural / sklanjati v singularu ♪
- síngularen tudi singuláren -rna -o prid. (ȋ; ȃ) 1. nanašajoč se na singular; edninski: singularne končnice 2. knjiž. poseben, izjemen: singularni položaj brižinskih spomenikov // posamezen: singularni primeri ◊ geom. singularna točka krivulje točka, katere lastnosti se razlikujejo od splošnih lastnosti večine drugih točk na krivulji; jur. singularni pravni naslednik naslednik, ki pridobi posamezno stvar ali pravico od pravnega prednika ♪
- síngularnost tudi singulárnost -i ž (ȋ; ȃ) knjiž. posebnost, izjemnost: singularnost umetnine ♪
- sinhrón -a -o prid. (ọ̑) knjiž. sočasen, istočasen: gibanje, vrtenje mora biti sinhrono; sinhrono raziskovanje jezika / sinhroni pojavi ♦ film. sinhrono snemanje istočasno snemanje slike in zvoka; lingv. sinhrona lingvistika; teh. sinhroni stroji sinhronski stroji sinhróno prisl.: motorja delujeta sinhrono ♪
- sinhróničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. sočasen, istočasen: sinhronična metoda / sinhronično raziskovanje jezika sinhrono ♪
- sinhronístičen -čna -o prid. (í) knjiž., redko sočasen, istočasen: sinhronistična metoda raziskovanja ♪
- sinhronizácija -e ž (á) glagolnik od sinhronizirati: sinhronizacija gibov / sinhronizacija vojaških akcij / sinhronizacija filma ♪
- sinhronizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinhronizacijo: sinhronizacijski postopek / sinhronizacijski stroji ♦ elektr. sinhronizacijski impulz, signal impulz, signal za uskladitev delovanja določenih električnih naprav ♪
- sinhronizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno: sinhronizirati gibe / sinhronizirati dejavnosti / sinhronizirati ure uskladiti 2. film. narediti, da se slika in zvok v filmu med seboj časovno ujemata: sinhronizirati film // z dodatnim tonskim snemanjem in montažo nadomestiti izvirni govor, jezik filma s kakim drugim jezikom: sinhronizirati tuje filme / sinhronizirati film v slovenski jezik ◊ gled. sinhronizirati lutko uskladiti njene kretnje z govorom; ptt sinhronizirati narediti, da se določeni vrtljivi deli dveh med seboj ločenih naprav vrtijo z isto vrtilno hitrostjo sinhronizíran -a -o: sinhronizirani filmi; program prakse je sinhroniziran s programom predavanj ♦ elektr. sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; strojn. sinhronizirani menjalnik
menjalnik s pripravo, ki omogoča avtomatično izenačevanje vrtilne hitrosti; prisl.: proizvodnja teče sinhronizirano ♪
- sinhrónost -i ž (ọ̑) knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronost dogodkov / sinhronost v slikarstvu ♦ film. sinhronost med sliko in zvokom v filmu ♪
- sinhrónski -a -o prid. (ọ̑) elektr. pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: sinhronski generator; sinhronski motor ♪
- sinhrotrón -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in protonov ♪
- siníca -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica ♪
- sinicéza -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen ♪
- siníčica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica ♪
- siníčka -e ž (í) manjšalnica od sinica: na drevju ščebetajo siničke ♪
- síniti -em dov. (í ȋ) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče ♪
61.401 61.426 61.451 61.476 61.501 61.526 61.551 61.576 61.601 61.626