Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (60.901-60.925)



  1.      segréti  -gréjem [sǝg in seg] dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti kaj toplo, vroče: sonce je segrelo zrak; segreti hrano, vodo; segreti do vrelišča, na sto stopinj; segreti na štedilniku, v peči / segreti motor ● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa segréti se 1. postati topel, vroč: voda se je segrela / stroj se je preveč segrel 2. dobiti občutek toplote: ko se je segrel, je slekel plašč; segreti se s hojo segrét -a -o: segret zrak; pločnik je že ves segret; segreta igla; pražiti čebulo na segretem olju
  2.      segrétje  -a [sǝg in seg] s (ẹ̑) glagolnik od segreti: segretje vode, zraka / segretje motornih delov
  3.      segrévanje  -a [sǝg in seg] s (ẹ́) glagolnik od segrevati: segrevanje vode, zraka; raztezanje kovine pri segrevanju / segrevanje gum zaradi trenja ♦ elektr. indukcijsko segrevanje; teh. infrardeče segrevanje na osnovi infrardeče svetlobe
  4.      segrévati  -am [sǝg in seg] nedov. (ẹ́) delati kaj toplo, vroče: sonce segreva ozračje; segrevati hrano, vodo; segrevati jeklo nad devetsto stopinj; segrevati v pokriti posodi / segrevati peč / segrevati prostore ogrevati segrévati se postajati topel, vroč: zrak se počasi segreva / motor se preveč segreva
  5.      seguidílla  -e [segidilja] ž () muz. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu: plesati seguidillo // skladba za ta ples: zaigrati seguidillo ◊ lit. španska lirska pesem iz dveh kitic v 5- do 7-zložnem jambskem verzu
  6.      sehlíca  in séhlica -e [prva oblika sǝh] ž (í; ẹ̄) bot. manjša užitna lističasta goba s tankim žilavim betom, Marasmius: nabirati sehlice / dišeča sehlica
  7.      séja  -e ž (ẹ́) 1. srečanje določene skupine ljudi, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: seja je trajala štiri ure; preložiti, sklicati, voditi sejo; udeležiti se seje; na seji so obravnavali in sprejeli nov program dela; seja upravnega odbora / odprta, zaprta, publ. ločena seja; plenarna seja centralnega komiteja; razširjena seja predsedstva; skupna seja vseh zborov skupščine; slavnostna seja; žalna seja 2. star. sedenje: noge so ji omrtvele od seje; komaj so našli prostor za sejo
  8.      sejáč  -a m (á) nar. sejalec: orači in sejači / sejač sovražnosti
  9.      sejáča  -e ž (á) nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: stopal je po njivi z veliko slamnato sejačo
  10.      sejálec  -lca [c] m () 1. kdor seje: najeti sejalce; sejalec jarin / sejalec peska // ekspr. kdor kaj širi, razširja, povzroča: sejalec razdora, upora 2. grad. stroj za sejanje: sejalec za malto
  11.      sejálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sejanje1: posejati seme v sejalne zabojčke / sejalne naprave / sejalni stroj
  12.      sejálka  -e [k] ž () ženska, ki seje: spretne sejalke / sejalka moke; pren., ekspr. sejalka ljudske izobrazbe
  13.      sejálnica  -e [drugi pomen n tudi ln] ž () 1. stroj za sejanje: sejati žito s sejalnico / ročna sejalnica 2. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico
  14.      sejálnik  -a m () agr. stroj za sejanje: s sejalnikom je hitro posejal / traktorski sejalnik
  15.      sejánček  -čka m (ā) 1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: presaditi sejančke na gredo 2. nar. osrednje čebulno seme: posejati sejanček in posaditi čebulček
  16.      sejánec  -nca m (ā) agr., vrtn. mlada rastlina, zlasti drevo, zrasla iz semena: presajati sejance; češnjev, topolov sejanec / jesenski sejanci
  17.      sejánje 1 -a s () glagolnik od sejati1: sejanje pšenice; stroji za sejanje / sejanje novih vrst žita / sejanje malodušja / sestavo peska ugotavljajo s sejanjem; sejanje moke
  18.      sejánka  -e ž (ā) agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: pikirati sejanke
  19.      sejáti 1 séjem nedov., séj in sèj; sejál (á ẹ̑) 1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita ♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine // enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino // ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži 2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali ● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel seján -a -o: gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek
  20.      sejáti 2 séjem nedov., sejàj sejájte in séj in sèj séjte; sejál (á ẹ̑) ekspr. imeti sejo, seje: komisija je sejala vse popoldne; kar naprej sejejo
  21.      sejnína  -e ž () znesek, ki ga dobi udeleženec seje za nadomestilo, povračilo: izplačati sejnino
  22.      sèk  séka m ( ẹ́) redko sekanje, sečnja: za sek določena drevesa
  23.      sèk  medm. () posnema glas pri udarcu z ostrim predmetom: sek, in poleno se je razpolovilo; sek, sek, se je slišalo iz drvarnice
  24.      sekáč  -a m (á) 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji // kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo ◊ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu
  25.      sekáča  -e ž (á) dvoročna sekira, navadno za sekanje, podiranje drevja: žage, sekače in klestilniki / mesarska sekača

   60.776 60.801 60.826 60.851 60.876 60.901 60.926 60.951 60.976 61.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA