Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (60.876-60.900)


  1.      sédežnica  -e ž (ẹ̑) žičnica s sedeži, nameščenimi v enakomernih razmikih: nova sedežnica bo imela sto sedežev; s sedežnico se peljati na vrh gore; sedežnica in vlečnica ♪
  2.      sedisvakánca  -e ž (ȃ) knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas sedisvakance ♪
  3.      sedíšče  -a s (í) kar je namenjeno za sedenje: v rogovili si je naredil sedišče; posedli so po stopničastih sediščih; kamnito sedišče / avtobus ima petdeset sedišč sedežev ♪
  4.      sedlánje  -a s (ȃ) glagolnik od sedlati: sedlanje konj ♦ agr. cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago ♪
  5.      sedlár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem sedel: sedlar in kolar ♪
  6.      sedlárstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje sedel: jermenarstvo in sedlarstvo ♪
  7.      sêdlast  -a -o prid. (é) podoben sedlu: sedlast greben; konj s sedlastim hrbtom ♦ anat. sedlast nos nos z vbočenim nosnim korenom ♪
  8.      sedláti  -ám nedov. (á ȃ) nadevati, nameščati sedlo: sedlati konje, mule ♪
  9.      sêdlo  -a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo: pot pelje čez sedlo; na sedlu stoji dobro oskrbovana koča; ustavili so se na sedlu / gorsko sedlo / Kamniško sedlo ● ekspr. vrgli so ga iz sedla spravili so ga z določenega mesta, (družbenega) položaja; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; vulg. poda se mu kot kravi sedlo nič se mu ne poda ◊ agr. cepljenje v sedlo cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago; anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; metal. sedlo razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom; muz. sedlo prečka na zgornjem delu vratu godal in nekaterih brenkal, preko katere so napete strune od vijakov do kobilice ♪
  10.      sédnica  -e ž (ẹ̑) anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju: sednica in črevnica ♪
  11.      séf  tudi safe -a [druga oblika sé(j)f] m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef ♪
  12.      sefárd  -a m (ȃ) Žid iz Španije, Portugalske: sefardi in aškenazi ♪
  13.      segánjati  -am [sǝg in seg] nedov. (ȃ) delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: seganjati ovce v ogrado ♪
  14.      ségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
  15.      ségedin  neskl. pril. (ẹ̑) v zvezi segedin golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja ♪
  16.      ségedinski  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi segedinski golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja ♪
  17.      segljáj  -a m (ȃ) star. sežaj: bil je za segljaj roke oddaljen od nje ♪
  18.      segnáti  -žênem [sǝg in seg] dov., stil. seženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: segnati živino na pašnik, v ogrado / segnati ljudi skupaj 2. nar. nagnati, spoditi: segnati sina od hiše / vse sumljive ljudi so segnali izgnali ♪
  19.      ségniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. seči sežem: segniti v žep / segnil mu je v roko ♪
  20.      segníti  -gníjem [sǝg in seg] dov. (í ȋ) zgniti: deske so na vlagi segnile; veliko sadja je segnilo; če ne bo voda hitro odtekla, bo vse segnilo / doma boš segnil; segniti od dolgega časa segnít -a -o: segnit les; segnito listje ♪
  21.      sególten  -tna -o [sǝg-u̯t in seg-u̯t] prid. (ọ́ ọ̄) nar. lakomen, pohlepen: segolten človek / segoltni volkovi požrešni ♪
  22.      sególtnež  -a [sǝg-u̯t in seg-u̯t] m (ọ̑) nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež ♪
  23.      segregacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na segregacijo: to so segregacijska merila / segregacijsko gibanje ♪
  24.      segregacioníst  -a m (ȋ) pristaš segregacije: akcije segregacionistov ♪
  25.      segregírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. ločevati, zapostavljati določeno raso, določen družbeni sloj na vseh področjih javnega življenja: segregirati črnce / segregirati podjetja segregíran -a -o: segregirane šole ♪

   60.751 60.776 60.801 60.826 60.851 60.876 60.901 60.926 60.951 60.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA