Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (60.676-60.700)



  1.      sanktuárij  -a m (á) knjiž. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: stopiti v sanktuarij
  2.      sanpávlija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Saintpaulia
  3.      sanseviêrija  -e ž (é) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, Sansevieria: goji sansevierije in klivije
  4.      sanskilót  -a m (ọ̑) zgod. pripadnik pariškega meščanstva, ki v francoski revoluciji zastopa radikalno smer: jakobinci in sanskiloti // slabš. prevratnik: označili so ga za sanskilota
  5.      sanskrít  -a m () sanskrt: zapisi v sanskritu
  6.      sanskŕt  -a m () staroindijski knjižni jezik: proučevati sanskrt; prevod iz sanskrta
  7.      santonín  -a m () farm. zdravilo proti glistam
  8.      sápa  -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro
  9.      sapêr  -ja m () voj. pripadnik inženirske enote, ki koplje ozke in globoke jarke proti nasprotnikovim položajem
  10.      saperlòt  in saperlót medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: saperlot, dobro zna govoriti; kakšna hitrost, saperlot
  11.      sápfičen  -čna -o prid. (á) knjiž. lezbičen: sapfična nagnjenja ◊ lit. sapfična kitica štirivrstična kitica, ki obsega tri verze s po petimi stopicami in dvostopični sklepni verz
  12.      sápica  -e ž (á) manjšalnica od sapa 2: sapica pihlja; bilo je soparno, brez vsake sapice; hladna, topla sapica; rahle jesenske sapice ∙ ekspr. vsaka sapica ji škodi zelo je občutljiva
  13.      sapíti  -ím nedov. ( í) nav. 3. os., star. ovirati, oteževati dihanje; dušiti: dim ga sapi / brezoseb. sapilo jo je v prsih; bolnika sapi
  14.      sapljáti  -ám nedov.) knjiž., redko pihljati: topel vetrič je sapljal z morja
  15.      sápnica  -e ž () nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic ◊ muz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena
  16.      sápnik  -a m () cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice: draži ga v sapniku; sapnik in požiralnik ◊ muz. sapnica
  17.      sapón  -a m (ọ̑) nar. zahodno večja motika: kopati, okopavati s saponom
  18.      saponín  -a m () nav. mn., kem. strupen glikozid z milu podobnimi lastnostmi: saponin divjega kostanja; zdravilni učinki saponinov
  19.      sàpra  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: sapra, nas je zeblo
  20.      saprabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. zelo velik: ta pa ima saprabolski dar govora saprabólsko prisl. zelo, močno: tu nekaj saprabolsko smrdi
  21.      saprabòlt  in saprabólt medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: ne boj se, saprabolt, vsi ti bomo pomagali; to je pa smola, saprabolt
  22.      sapralòt  in sapralót medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sapralot, sem truden; to je pa že od sile, sapralot
  23.      saprlòt  in saprlót medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: saprlot, dobro dela; kakšna hitrost, saprlot
  24.      saprofít  -a m () bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali: saprofiti in paraziti
  25.      sapropél  -a m (ẹ̑) petr. usedlina organskega izvora na dnu stoječih vod, iz katere nastaja nafta, premog

   60.551 60.576 60.601 60.626 60.651 60.676 60.701 60.726 60.751 60.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA