Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (60.651-60.675)


  1.      sanitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na saniteto: sanitetni odred; sanitetna ekipa je delala ves čas ofenzive / sanitetni vlak je ranjence odpeljal v zaledje; sanitetna postaja / narediti sanitetni tečaj / sanitetna služba 2. nanašajoč se na predmete, izdelke, ki se uporabljajo v zdravstvu: sanitetni material; sanitetni papir; sanitetna vata / sanitetno skladišče ♪
  2.      sánja  -e ž (á) 1. mn. podobe, predstave, ki se pojavljajo v spanju, zlasti manj trdnem: imeti sanje; hude, lepe, težke sanje; spanje brez sanj / preganjale so ga sanje o pokojniku; verjeti v sanje / še v sanjah mu ne da miru / sanjati sanje // stanje, ko se pojavljajo take podobe, predstave: zbuditi se iz sanj; doživljati, videti kaj v sanjah; govoriti v sanjah; kakor v sanjah je vzel plašč in odšel; hoditi kakor v sanjah zamišljeno, duševno odsotno 2. nav. mn., nav. ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti: njena sanja o poklicu se ni uresničila; spremeniti sanje v resničnost; prazne, varljive, visokoleteče sanje; sanje o prihodnosti, veliki sreči / mladostne sanje; romantične sanje o življenju / to so bile moje davne življenjske sanje ● ekspr. ona je bila njegova sanja ženska, ki je v vsem ustrezala njegovim predstavam, željam; ekspr. še v sanjah mi ne pride na misel, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to stanovanje so prave sanje je takšno, kakršno si človek lahko le želi; ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega; ekspr. tovarna sanj Hollywood; dan je minil kakor v sanjah zelo hitro; bila je lepa kot sanje zelo ♪
  3.      sanjáč  -a m (á) kdor sanjari: imeli so ga za sanjača; sanjači in realisti / romantični sanjač ♪
  4.      sanjár  -ja m (á) kdor sanjari: z leti je postal sanjar / romantični sanjar ♪
  5.      sanjaríja  -e ž (ȋ) ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in ni osnovano na resničnosti: to so le njegove sanjarije; predajati, prepuščati se sanjarijam / zatekel se je v svoj svet sanjarij // sanjarjenje: zbudil se je iz sanjarij ♪
  6.      sanjáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: fant rad sanjari; sanjariti o bogastvu, sreči; sanjaril je, kako si bo uredil dom / namesto da bi se učil, sanjari o dekletu ♪
  7.      sanjárjenje  -a s (á) glagolnik od sanjariti: ropot ga je zdramil iz prijetnega sanjarjenja; ekspr. predajati se sanjarjenju / romantično sanjarjenje o lepoti, ljubezni ♪
  8.      sanjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjarje ali sanjarjenje: sanjarski mladenič; bil je sanjarske narave / sanjarsko pričakovanje sreče sanjársko prisl.: sanjarsko gledati, govoriti ♪
  9.      sanjárstvo  -a s (ȃ) lastnost sanjarskega človeka: očitali so mu čustvenost in sanjarstvo; sanjarstvo glavnega junaka ♪
  10.      sanjáštvo  -a s (ȃ) lastnost sanjaškega človeka: posmehovali so se njegovemu sanjaštvu ♪
  11.      sánjati  -am nedov., v srednjem spolu oblika s se sanjálo se in sánjalo se (á) 1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti 2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak ● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve; hodila je, kot bi se ji sanjalo zamišljeno, duševno odsotno sanjáje: sanjaje hoditi; snežinke so sanjaje padale sanjajóč -a -e: sanjajoče oči; sanjajoč o slavi; vas, sanjajoča v megli sánjan -a -o: sanjan svet; sanjano življenje ♪
  12.      sanjàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki ima veliko predstav, želja, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjav človek; vedno je sanjav // ki izraža, kaže take predstave, želje: spregovorila je s sanjavim glasom; sanjave oči / sanjavo razpoloženje / sanjava pesem // ki vzbuja take predstave, želje: sanjava melodija; sanjavo jezero; sanjavo jutro sanjávo prisl.: sanjavo gledati, hoditi ♪
  13.      sanjávec  -vca m (ȃ) kdor sanja: pobožala je nemirnega sanjavca // knjiž. sanjač: zamišljeni sanjavci ♪
  14.      sanjávost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjavega: njene oči so ohranile še nekaj sanjavosti / lirična sanjavost pokrajine / predramiti se iz sanjavosti ♪
  15.      sánjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanje: sanjski strahovi; sanjsko doživetje / pogreznil se je v svoj sanjski svet / sanjska pokrajina ∙ star. sanjske bukve knjiga, ki razlaga pomen sanj sánjsko prisl.: življenje si predstavlja zelo sanjsko; imela je sanjsko lepo postavo zelo lepo ♪
  16.      sánjskost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjskega: v delu se prepletata sanjskost in resničnost / knjiž. umik v sanjskost ♪
  17.      sankáč  -a m (á) kdor se sanka: sankači so se spuščali po strmem bregu // športnik, ki goji sankanje: tekmovanje sankačev ♪
  18.      sankalíšče  -a s (í) navadno urejen prostor za sankanje: v kraju so uredili sankališče / umetno sankališče ♪
  19.      sánkanje  -a s (ȃ) glagolnik od sankati se: sankanje in smučanje / tekmovalno sankanje ♪
  20.      sánkar  -ja m (ȃ) knjiž. sankač: na hribu je bilo veliko sankarjev ♪
  21.      sankáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sankače ali sankanje: sankaški klub / sankaško tekmovanje / sankaška proga ♪
  22.      sánkati se  -am se nedov. (ȃ) voziti se s sankami: ves dan so se sankali sánkati gozd. spravljati, voziti s sanmi: sankati les sankajóč se -a -e: sankajoči se otroci ♪
  23.      sánkcija  -e ž (á) 1. jur. pravno veljavno določilo v pravni normi o posledicah njene kršitve: določiti, poostriti sankcije; sprejeti sankcije // pravna posledica za določeno protipravno ravnanje: izreči sankcijo; sodni opomin, vzgojni ukrep in druge kazenske sankcije; pritožiti se zoper preostro sankcijo / civilne sankcije; mednarodne sankcije; pren., publ. dejanje je treba obsoditi ali uporabiti kako drugo družbeno sankcijo 2. knjiž. odobritev, potrditev: predlog še čaka na sankcijo ◊ jur. sankcija nekdaj akt državnega poglavarja, s katerim se potrdi zakon, ki ga je sprejel parlament; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci ♪
  24.      sankcionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. jur. določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje: sankcionirati kršitve pogodbene obveznosti 2. knjiž. potrditi, odobriti: osnutek sankcionira obstoječe stanje ♪
  25.      sánke  sánk ž mn. (ȃ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: sanke so drsele po klancu; sedeti na sankah; peljati se s sankami / tekmovalne sanke ♪

   60.526 60.551 60.576 60.601 60.626 60.651 60.676 60.701 60.726 60.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA