Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (60.426-60.450)



  1.      rusíca  in rúsica -e ž (í; ) nar. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik rusice
  2.      rusificírati  -am nedov. in dov. () delati kaj rusko: rusificirati prebivalstvo rusificíran -a -o: njegov priimek je rusificiran
  3.      rusínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Rusine: rusinske vasi v Vojvodini / rusinske pesmi
  4.      rusínščina  -e ž () rusinski jezik: pisati pesmi v rusinščini
  5.      rusíst  -a m () strokovnjak za rusistiko: znan rusist / profesor rusist / pog. predavanje za rusiste prvega letnika slušatelje oddelka za rusistiko
  6.      rusístika  -e ž (í) veda o ruskem jeziku in književnosti: pomemben prispevek k rusistiki / diplomirati iz rusistike
  7.      rúsiti  -im nedov.) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti ruskega jezika: pisatelji so zaradi približevanja drugim Slovanom začeli rusiti in hrvatiti 2. delati kaj rusko: rusiti priseljence
  8.      rúska  -e ž () nar. 1. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik ruske 2. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi; linj: debele ruske
  9.      rúski  -a -o prid. () nanašajoč se na Ruse ali Rusijo: ruski jezik; ruska književnost / občudovati ruske plese / ruska stepa; med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu / ruski čaj čaj iz listov čajevca; ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; ruska srajca široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom; ekspr. bila je prava ruska zima zelo mrzla; rusko kegljišče kegljišče, pri katerem se keglji podirajo s kroglo, obešeno nad njimi // pog. sovjetski: ruski vojaki; ruska letala / sodobni ruski film ◊ gastr. ruska solata solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; lit. ruski formalisti; obl. ruski ovratnik ozek stoječi ovratnik; rel. ruski križ križ, ki ima različno dolge prečne krake; ruska cerkev pravoslavna cerkev Rusov; zgod. rusko-japonska vojna vojna za Korejo in Mandžurijo v letih 1904—1905; zool. ruska vidra kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka rúsko prisl.: govoriti (po) rusko
  10.      rusobrád  in rusobràd -áda -o prid. (; á) knjiž. rdečebrad: rusobrad moški
  11.      rusobrádec  -dca m () knjiž. rdečebradec: plečat rusobradec
  12.      rusofíl  -a m () kdor se navdušuje za rusko ali sovjetsko politiko, kulturo: imeti koga za rusofila
  13.      rusofílstvo  -a s () rusofilska miselnost: zavračati rusofilstvo
  14.      rusoglàv  in rusogláv -áva -o prid. ( á; ) knjiž. rdečelas: rusoglav mornar
  15.      rusoglávec  -vca m () knjiž. rdečelasec: čokat rusoglavec
  16.      rúsovski  -a -o prid. () zastar. ruski: rusovska govorica / prava rusovska zima zelo mrzla
  17.      rúsovstvo  -a s () lastnosti, značilnosti Rusov: rusovstvo v delih Turgenjeva / vpliv rusovstva ruske kulture in miselnosti / pravoslavje se je enačilo z rusovstvom s pripadnostjo k ruski državi
  18.      rustificírati  -am nedov. in dov. () knjiž. dati čemu preproste, umetniško manj dovršene oblike: rustificirati visoko umetnost rustificíran -a -o: obrazi na sliki so rustificirani
  19.      rústika  -e ž (ú) arhit. zid iz grobo obdelanih kamnitih kvadrov: rustika renesančne palače; rustika v pritličju ● knjiž. ta predalnik je rustika je iz (nekdanje) kmečke hiše
  20.      rustikálen  -lna -o prid. () 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše 2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu 3. knjiž. robat, grob: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade ◊ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi
  21.      rustikalizácija  -e ž (á) knjiž. uvajanje rustikalnih, kmečkih elementov v kaj: rustikalizacija pohištva / rustikalizacija slovenske literature
  22.      rúša  -e ž (ú) vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo ∙ vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev // kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami // rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša
  23.      rúšast  -a -o prid. (ú) rušnat: rušast breg / tam imajo koče rušasto streho
  24.      rúšen  -šna -o () pridevnik od ruša: delati kompost iz rušnih plasti
  25.      rúšenje  -a s (ū) glagolnik od rušiti: rušenje poškodovanih hiš, naselja; prepovedati rušenje stanovanjskih zgradb / rušenje notranjega ravnotežja / rušenje načel enotnosti ∙ publ. rušenje rekordov preseganje; publ. opozoriti na nevarnost rušenja zidu porušitve, zrušitvemont. odkopavati premog z rušenjem tako, da se z odstranitvijo podpor povzroči zrušitev, udrtje stropa v jami

   60.301 60.326 60.351 60.376 60.401 60.426 60.451 60.476 60.501 60.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA