Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (60.276-60.300)



  1.      rótorka  -e ž (ọ̑) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem ciklostil: razmnožiti na rotorki
  2.      rótotísk  in róto tísk -a m (ọ̑-) žarg., tisk. rotacijski tisk: tiskati v rototisku
  3.      rótovž  -a m (ọ̑) nekdaj mestna hiša, magistrat: trg pred rotovžem / mariborski rotovž
  4.      rousseaujevski  -a -o [rusój-] prid. (ọ̑) tak kot pri Rousseauju: rousseaujevski vzgojni nazori; rousseaujevska sentimentalnost
  5.      rousseaujevstvo  -a [rusój-] s (ọ̑) Rousseaujevi filozofski nazori o družbi in vzgoji ali na njih temelječa miselnost: vpliv rousseaujevstva na romantiko / moderno rousseaujevstvo
  6.      ròv  rôva in róva m ( ó, ọ̑) 1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani // tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju 2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi
  7.      rovár  -ja m (á) kdor rovari: rovarji in spletkarji
  8.      rováriti  -im nedov.) ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati čemu pomen ali ogrožati obstoj česa: začeli so rovariti in spletkariti; rovariti proti državi; rovariti zoper koga
  9.      rovárstvo  -a s () ekspr. dejavnost rovarjev: socialno gibanje je enačil z rovarstvom / politično rovarstvo
  10.      rováš  -a m (á) 1. nekdaj po dolgem preklana palica, na katero se z zarezami označuje količina česa, navadno pri menjavi blaga, posojilu: z nožičem je zarezoval na rovaš merice mleka; črtice in križci na rovašu / volitev župana z rovašem 2. ekspr., v zvezi na rovaš na račun: smejali so se na njen rovaš; uganjati norčije na rovaš sosedov / bogastvo si je pridobil na rovaš revežev / pomota na rovaš naglice ● star. pri njem ima še nekaj na rovašu nekaj mu je dolžen; star. nekaj imata na rovašu zaradi otrok sta sprta
  11.      rováti  rújem nedov., rovál (á ú) star. 1. riti: rovati po zemlji 2. rovariti: vedno so kaj rovali proti oblasti
  12.      róvček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od rov: delati rovčke v zemljo / v lubju je bilo veliko rovčkov
  13.      róven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rov: rovna odprtina / krtov rovni sistem ♦ mont. rovni premog premog, preden je očiščen jalovine
  14.      róver  -ja m (ọ̑) osebni avtomobil angleške tovarne Rover: odpeljati se z roverjem
  15.      rovíšče  -a s (í) več med seboj povezanih rovov, ki jih naredi žival za svoje bivališče: krtovo rovišče ● zastar. obcestno rovišče obcestni jarek
  16.      róvka  -e ž (ọ̑) miši podoben sesalec z zelo ostrimi zobmi: krti in rovke ♦ zool. mala rovka majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom, Sorex minutus
  17.      róvnica  -e ž (ọ̑) orodje s ploskim, spodaj ravnim rezilom za kopanje: kopati z rovnico; rovnica, kramp in motika
  18.      rovokopáč  -a m (á) grad. stroj za kopanje jarkov in nakladanje izkopanega materiala: kopati z rovokopačem
  19.      rovštáti  -ám tudi róvštati -am nedov.; ọ̑) nar. ropotati: mati rovšta s posodo
  20.      róvt  -a m (ọ̑) nar. gorenjsko s travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu: sušiti seno v rovtu
  21.      róvtar  -ja m (ọ̑) 1. ekspr. kdor živi v rovtah ali je doma iz rovt: rovtarji in dolinci 2. slabš. neroden, neuglajen človek: takle rovtar me ne bo učil olike
  22.      róvtarski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rovtarje ali rovte: rovtarska in dolinska dekleta / imeti rovtarske navade 2. nanašajoč se na pokrajino med Škofjo Loko, Logatcem in Tolminom: raztreseni rovtarski kraji / rovtarska narečna skupina
  23.      róvtarstvo  -a s (ọ̑) slabš. nerodnost, neuglajenost: očitati komu rovtarstvo / boriti se proti rovtarstvu nekulturnosti
  24.      róvte  róvt ž mn. (ọ̑) ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v hribovitem svetu: premestili so ga v rovte
  25.      rozárij  -a m (á) vrtn. nasad vrtnic zlasti za študijske namene: urediti rozarij; ogled rozarija

   60.151 60.176 60.201 60.226 60.251 60.276 60.301 60.326 60.351 60.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA