Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (576-600)



  1.      maniak  ipd. gl. manijak ipd.
  2.      máničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na manijo: manični napad; manično razpoloženje / manični bolnik / skoraj manična potreba po stiku z ljudmi ♦ psiht. manično-depresivna psihoza ciklofrenija mánično prisl.: manično zgovoren
  3.      manierízem  -zma m () um. umetnostni slog med renesanso in barokom: raziskovati manierizem; manierizem v slikarstvu; obdobje manierizma // likovno izražanje z elementi tega sloga: pri tem slikarju lahko govorimo o manierizmu; manierizem obdonavskega slikarstva
  4.      manifést  -a m (ẹ̑) 1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste; manifest združenih socialističnih strank / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest ♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels 2. jur. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest
  5.      manifestácija  -e ž (á) 1. javno, navadno slovesno izražanje, kazanje hotenja, mnenja, stališča, razodevanje: proslava se je spremenila v manifestacijo ljubezni do domovine; sestanek je manifestacija prijateljstva med narodi // knjiž. izražanje, kazanje sploh: zunanje manifestacije čustev; oblike manifestacije človeške duševnosti / publ. manifestacija sile v Vietnamu / življenjske manifestacije 2. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak podpore: prirediti manifestacije; z manifestacijo pozdraviti odločitev vlade; manifestacija za mir / množična manifestacija // knjiž. velika, navadno več dni trajajoča prireditev: sodelovati pri znameniti gledališki manifestaciji; letošnje kulturne manifestacije
  6.      manifestacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na manifestacijo: manifestacijski sprevod; manifestacijsko zborovanje ◊ jur. manifestacijska prisega zaprisežena napoved dolžnika o njegovem premoženjskem stanju, razodetna prisega
  7.      manifestánt  -a m (ā á) udeleženec manifestacije: policija je razgnala manifestante; kolona manifestantov
  8.      manifestatíven  -vna -o prid. () 1. s katerim se izraža podpora: manifestativen shod; manifestativno razpoloženje 2. ki javno, navadno slovesno izraža, kaže kaj: manifestativna izpoved; manifestativno narodno delo manifestatívno prisl.: praznik so proslavili manifestativno
  9.      manifestatívnost  -i ž () lastnost, značilnost manifestativnega: manifestativnost proslave; publ. področja kulturne manifestativnosti izražanja
  10.      manifésten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. viden, očiten: manifestni sledovi; manifestna napaka; nosečnost še ni manifestna ♦ med. manifestno znamenje bolezni maniféstno prisl.: manifestno zdrav
  11.      manifestírati  -am nedov. in dov. () 1. javno, navadno slovesno izražati, kazati hotenje, mnenje, stališče, razodevati: množica je manifestirala svojo solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi sveta; manifestirati politične nazore // knjiž. izražati, kazati sploh: svojo moč so žal manifestirali tudi v neposredni napadalnosti; pri stavki se je manifestirala povezanost vseh delovnih množic / publ. birokratizem se lahko manifestira v raznih oblikah 2. množično izražati razpoloženje, navadno v znak podpore: ljudje so se zbirali in manifestirali za mir; manifestirati na trgu / manifestirati proti vojni // publ. izražati podporo sploh: s člankom je manifestiral za ideje revolucije
  12.      maniheízem  -zma m () rel. nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega: nastanek maniheizma
  13.      manihéjec 1 -jca m (ẹ̑) rel. pristaš maniheizma: ni skrival svojih simpatij za manihejce
  14.      manihéjec 2 -jca m (ẹ̑) zastar. upnik: v predalu so ležala pisma odpravljenih manihejcev
  15.      manihéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na manihejce ali maniheizem: manihejski nauk / manihejski spisi
  16.      manihéjstvo  -a s (ẹ̑) rel. maniheizem: širjenje manihejstva
  17.      maníja  -e ž () 1. močno pretiravanje v kakem početju: njegova vljudnost je bila že skoraj manija; manija po velikih tovarnah / izleti so mu postali že prava manija / publ. slog je slab zaradi manije glagolov na koncu stavka 2. poljud. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem, strok. blodnja: zasledovalna manija; manija preganjanja 3. psiht. bolezensko duševno stanje s pretirano razigranostjo, podjetnostjo, zgovornostjo: depresiji je sledila manija; imeti manijo / zbolel je za manijo
  18.      maniják  in maniák -a m (ā) 1. nav. slabš. kdor močno pretirava v kakem početju: je čudak in manijak; erotični manijak / nacistični manijak 2. psiht. manični bolnik: zdravljenje manijakov
  19.      manijáški  in maniáški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na manijake: manijaška početja / sliko je gledal z manijaškim oboževanjem
  20.      manikêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z manikiranjem: izučil se je za manikerja / iti k manikerju
  21.      manikêrka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z manikiranjem: biti manikerka
  22.      manikíra  -e ž () 1. manikiranje: nima pojma o manikiri // ureditev nohtov na roki: napravili so ji manikiro 2. škatla s pripomočki za manikiranje
  23.      manikíranje  -a s () glagolnik od manikirati: pri manikiranju se je urezala / manikiranje nohtov / škarje za manikiranje
  24.      manikírati  -am nedov. in dov. () strokovno urejevati nohte na roki: manikirati koga / manikirati nohte // urejevati nohte na roki sploh: moram se še manikirati manikíran -a -o: manikirani nohti; na novo počesana in manikirana
  25.      maníla  -e ž () tekst. trdna, groba vlakna iz manilske konoplje: ribiška mreža, vrv iz manile; neskl. pril.: manila vrv

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA