Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (5.351-5.375)



  1.      demonizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. napraviti demonsko: demonizirati podobo sveta
  2.      demonologíja  -e ž () verovanje primitivnih ljudstev v demone: animizem in demonologija // veda o tem
  3.      démonski  in demónski -a -o prid. (ẹ̑; ọ̑) nav. ekspr. 1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled 2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega
  4.      demonstrácija  -e ž (á) 1. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak protesta: demonstracije so potekale brez incidentov; prirejati demonstracije; delavska, politična demonstracija; množične demonstracije; demonstracije proti vojni 2. nazorno prikazovanje pojava ali predmeta in njegove uporabe: predavanja spremljajo praktične demonstracije; priredili so uspešno demonstracijo novih preparatov; demonstracija elektronskega računskega stroja ♦ ped. metoda demonstracije metoda, pri kateri učitelj kaže učencem stvari in postopke, s katerimi jih želi seznaniti // izražanje, prikazovanje česa sploh: demonstracija izdelkov na razstavnem prostoru; zunanja demonstracija občutij; slikarju je šlo za demonstracijo bede; to je bila demonstracija sile / vojne demonstracije grozilno zbiranje oboroženih sil na meji sovražne države
  5.      demonstracíjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na demonstracija 1: demonstracijski sprevod; demonstracijsko zborovanje demonstrativno 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete: demonstracijski instrument, objekt; demonstracijske vožnje z novimi avtomobilskimi modeli / demonstracijska predavalnica ♦ šah. demonstracijska deska pokončna šahovnica za prikazovanje igre večjemu številu gledalcev
  6.      demonstránt  -a m (ā á) udeleženec demonstracije 1: razgnati demonstrante; policija je streljala na demonstrante; dolgi sprevodi demonstrantov
  7.      demonstrántka  -e ž (ā) udeleženka demonstracije 1: klici demonstrantk
  8.      demonstrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na demonstrante: razjarjena demonstrantska množica
  9.      demonstratív  tudi démonstrativ -a m (; ẹ̑) lingv. kazalni zaimek
  10.      demonstratíven  -vna -o prid. () 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali
  11.      demonstrátor  -ja m () kdor kaj nazorno prikazuje: demonstrator kozmetičnih preparatov // šol. študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
  12.      demonstrátorka  -e ž () ženska oblika od demonstrator: demonstratorka strojnega pranja / profesorjeva demonstratorka
  13.      demonstríranje  -a s () glagolnik od demonstrirati: demonstriranje proti vojni / demonstriranje pri pouku; demonstriranje pripravljanja jedi pred gosti
  14.      demonstrírati  -am nedov. in dov. () 1. množično izražati razpoloženje, navadno v znak protesta: množice so demonstrirale proti diktaturi; študentje so demonstrirali pred ambasado; demonstrirati za enakopravnost 2. preh. nazorno prikazovati pojave ali predmete: demonstrirati delovanje naprave, fizikalni poizkus; izumitelj je demonstriral svojo iznajdbo; praktično demonstrirati // izražati, prikazovati kaj sploh: demonstrirati silo; ni se strinjal in to se je demonstriralo v njegovem vedenju; publ. moštvi sta demonstrirali dober hokej
  15.      démonstvo  in demónstvo -a s (ẹ̑; ọ̑) lastnost, značilnost demonskega: demonstvo zločina
  16.      demontáža  -e ž () razstavljanje (na dele), razdiranje: demontaža aparata, stroja; pren., publ. demontaža organizacije // odstranjevanje, odstranitev z mesta, kjer je bilo kaj montirano: demontaža daljnogleda s puške / demontaža tovarne; demontaža raketnih oporišč
  17.      demontážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na demontažo: ustaviti demontažna dela / demontažna skupina delavcev / demontažno pohištvo ki se da razstaviti
  18.      demontíranje  -a s () glagolnik od demontirati: demontiranje bombe, motorja / demontiranje industrijskih naprav
  19.      demontírati  -am dov. in nedov. () razstaviti (na dele), razdreti: demontirati motor, stroj / demontirati zračnico s kolesa / demontirati tovarno
  20.      demoralizácija  -e ž (á) 1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija 2. upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: uspešna akcija je povzročila demoralizacijo sovražnika; ravnodušnost se je hitro spremenila v demoralizacijo
  21.      demoralizátor  -ja m () kdor povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: demoralizator množic
  22.      demoralizátorski  -a -o prid. () ki povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: vloga takih idej je bila demoralizatorska
  23.      demoralizírati  -am nedov. in dov. () povzročati demoralizacijo: bogastvo in brezdelje demoralizira / demoralizirati javno življenje / demoralizirati nasprotnika demoralizirajóč -a -e: demoralizirajoči vplivi; prisl.: kritika dostikrat demoralizirajoče vpliva demoralizíran -a -o: demoralizirani delavci; demoralizirani ostanki armade
  24.      demoralizováti  -újem nedov. in dov.) star. demoralizirati: alkohol demoralizuje demoralizujóč -a -e: demoralizujoči vojni časi; prisl.: demoralizujoče vplivati
  25.      démos  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih svobodno ljudstvo s političnimi pravicami: atenski demos // ljudstvo sploh

   5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA