Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (5.326-5.350)


  1.      demografíja  -e ž (ȋ) statistično proučevanje sestava, rasti prebivalstva: podatki za demografijo // veda o tem: razprava s področja demografije; inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo ♪
  2.      demográfski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na demografijo: demografski podatki; demografska študija / demografska veda 2. nanašajoč se na sestavo, rast prebivalstva: demografski proces; demografske razmere, spremembe; demografska struktura krajevne skupnosti / publ. demografska eksplozija velika in hitra (po)množitev prebivalstva ♪
  3.      demokracíja  -e ž (ȋ) 1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov: demokracijo je zamenjal fašizem; boriti se za demokracijo / publ. zahodne demokracije ♦ polit. buržoazna ali meščanska demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; ljudska demokracija v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; socialistična demokracija ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov 2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva: v podjetju se je uveljavila demokracija / ravnali so po načelu demokracije 3. publ., v zvezi socialna demokracija socialnodemokratska stranka: takrat je prvič nastopila pri volitvah tudi socialna demokracija ♪
  4.      demokrát  -a m (ȃ) 1. pristaš demokracije: spori med demokrati in monarhisti // član demokratske stranke: v odboru so demokrati in republikanci / krščanski, socialni demokrat 2. demokratičen človek: bil je demokrat in je sovražil ukazovanje ♪
  5.      demokrátarstvo  -a s (ȃ) slabš. navidezna, lažna demokratska miselnost: vulgarna demokracija in demokratarstvo ♪
  6.      demokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi ♦ polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem demokrátično prisl.: ravnati demokratično; demokratično izvoljeni predstavniki; demokratično usmerjen človek ♪
  7.      demokrátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost demokratičnega: demokratičnost ljudske oblasti; demokratičnost v načinu vodenja; stopnja demokratičnosti / demokratičnost šolskega sistema / njegova demokratičnost je bila ljudem všeč ♪
  8.      demokratíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri soodločajo vsi svobodni prebivalci ♪
  9.      demokratizácija  -e ž (á) uvajanje, uveljavljanje demokracije: demokratizacija države; demokratizacija upravljanja; pospešiti proces demokratizacije / demokratizacija družbe; demokratizacija mednarodnih odnosov; demokratizacija šolstva, javnega življenja / demokratizacija umetnosti ♪
  10.      demokratízem  -zma m (ȋ) 1. ureditev po načelih demokracije: razvijati se v demokratizem; buržoazni, socialistični demokratizem / demokratizem v kolektivu 2. demokratičnost: to je pravi ljudski demokratizem; demokratizem Prešernove tvornosti 3. redko, v zvezi socialni demokratizem socialnodemokratska stranka ♪
  11.      demokratizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati, uveljavljati demokracijo: demokratizirati državo; demokratizirati upravljanje / demokratizirati življenje; družbeni sistem se vedno bolj demokratizira / demokratizirati umetnost demokratizíran -a -o: demokratizirana družba ♪
  12.      demokrátka  -e ž (ȃ) ženska oblika od demokrat: bila je resnična, prava demokratka ♪
  13.      demokrátski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na demokracijo; demokratičen: demokratska država, republika / demokratske ideje, pravice; demokratska misel; demokratske sile; demokratsko načelo 2. nanašajoč se na demokrate: demokratska stranka ♪
  14.      demokrátstvo  -a s (ȃ) demokratska miselnost: njegovi nazori so se razvili v radikalno demokratstvo / socialno demokratstvo ♪
  15.      demokristján  -a m (ȃ) v italijanskem okolju član krščanskodemokratske stranke: demokristjani in liberalci / pri volitvah so zmagali demokristjani ♪
  16.      demokristjánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na demokristjane: demokristjanska vlada / predstavnik demokristjanske desnice ♪
  17.      demokrščánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na demokristjane: demokrščanska stranka ♪
  18.      demolíranje  -a s (ȋ) glagolnik od demolirati: demoliranje pohištva ♪
  19.      demolírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nasilno zelo poškodovati; razbiti, razdejati: demonstranti so demolirali poslopje; demolirati avto, spomenik demolíran -a -o: obnovili so v vojni demolirano telovadnico ♪
  20.      démon  tudi demón -a m (ẹ̑; ọ̑) 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon // v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni 2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja ♪
  21.      demóničen  -čna -o prid. (ọ́) demonski: demoničen človek / demoničen smehljaj; demoničen značaj / demonični čar; nanj je imel demoničen vpliv; demonična in nepremagljiva moč; sam.: nekaj demoničnega je bilo v njej ♪
  22.      demóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost demoničnega: grozotna, skrivnostna demoničnost zločina / igralec je dal v svojo vlogo veliko demoničnosti; izgubiti čar demoničnosti ♪
  23.      demoníja  -e ž (ȋ) knjiž. kar je demonsko: nisem se mogel otresti vtisa mračne demonije; demonija življenja / prirodna demonija; demonija tehnike ♪
  24.      demónika  -e ž (ọ́) knjiž., redko demonija: mistična demonika ♪
  25.      demonízem  -zma m (ȋ) 1. knjiž. kar je demonsko: skrivnostni demonizem / erotični demonizem; nazor o demonizmu človeške volje 2. verovanje primitivnih ljudstev v demone: demonizem nekaterih ljudstev ◊ um. prizadevanje ob koncu 19. stoletja in v 20. stoletju likovno izraziti prepričanje nekaterih primitivnih ljudstev, da se v stvareh skrivajo demonske sile ♪

   5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA