Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (5.276-5.300)



  1.      delírium trémens  delíriuma trémensa m (í-ẹ̑) med. stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola, alkoholni bledež: imeti delirium tremens
  2.      delojemálec  -lca [c in lc] m () kdor drugemu za plačilo opravlja delo: spor med delodajalci in delojemalci
  3.      delojémnik  -a m (ẹ̑) zastar. delojemalec
  4.      déloma  prisl. (ẹ̄) ne popolnoma, delno: nesreče je deloma sam kriv; poskus se je posrečil le deloma / viničarji so imeli deloma svojo zemljo nekateri so imeli svojo zemljo / piše deloma v verzih, deloma v prozi
  5.      delomŕzen  -zna -o prid. () ki noče, ne želi delati: bil je znan kot delomrzen človek; delomrzni postopači
  6.      delomŕznež  -a m () delomrzen človek: postaja vedno večji delomrznež; tu ni mesta za delomrzneže / druščina delomrznežev, postopačev in klatežev
  7.      delomŕznost  -i ž () lastnost delomrznega človeka: očeta je žalostila sinova lahkoživost in delomrznost / boriti se proti delomrznosti
  8.      demagóg  -a m (ọ̑) 1. kdor si z lažnimi obljubami, trditvami želi pridobiti zaupanje ljudi in s tem politično moč: bil je političen avanturist in demagog; obeti demagogov 2. pri starih Grkih ugleden govornik, ki vpliva na ljudstvo in vodstvo države
  9.      demagogíja  -e ž () dajanje lažnih obljub, trditev za pridobivanje zaupanja ljudi in s tem politične moči: boriti se proti demagogiji; fašistična, nacionalistična, strankarska demagogija / zlagana demagogija diktature
  10.      demagóginja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od demagog
  11.      demagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demagoge ali demagogijo: demagoška agitacija; demagoško besedičenje; demagoška gesla / demagoški izpadi hujskaški, podpihovalski demagóško prisl.: govorniki so se hoteli demagoško prikupiti delavcem
  12.      demagóštvo  -a s (ọ̑) lastnosti ali ravnanje demagogov: časopis se skrbno izogiba vsakega demagoštva; ta literatura preveč diši po demagoštvu / ta stranka živi od demagoštva
  13.      démant  -a m (ẹ̑) knjiž. diamant: brusiti demante; kapljice so se svetile kakor demanti; trd ko demant / steklarski demant; pren. njene oči so dva črna demanta
  14.      démanten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamanten: demantna krona / demantni lesk / demantni sveder
  15.      demánti  -ja m () razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti
  16.      demantíranje  -a s () glagolnik od demantirati: demantiranje poročila
  17.      demantírati  -am dov. in nedov. () razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice // zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira demantíran -a -o: demantirane izjave
  18.      démantov  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamantov: demantov lesk, sijaj
  19.      demarkácija  -e ž (á) jur. označitev, označevanje mejne črte na kraju samem: razmejitvena komisija je nadzorovala demarkacijo nove državne meje ♦ med. pas vnetega tkiva
  20.      demarkacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na demarkacijo: demarkacijska znamenja / demarkacijska črta, linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja
  21.      demárša  -e ž () polit. diplomatski ukrep, nastop pri vladi tuje države, navadno kot protest: napraviti demaršo pri zunanjem ministrstvu; diplomatska demarša / izročiti demaršo
  22.      demaskíranje  -a s () glagolnik od demaskirati: demaskiranje položaja / demaskiranje maškar
  23.      demaskírati  -am dov. in nedov. () sneti masko z obraza: demaskirati plesalko na pustni zabavi; opolnoči se maškare demaskirajo / igralka se je pazljivo demaskirala odstranila si je ličilo z obraza; pren. demaskirati poskuse reakcionarjev ♦ voj. po raznih znakih ugotoviti, kje so sovražnikovi bojni položaji
  24.      dematerializácija  -e ž (á) glagolnik od dematerializirati: težnja po dematerializaciji telesnosti / ekspresionistična dematerializacija jezika
  25.      dematerializíranost  -i ž () lastnost, značilnost dematerializiranega: dematerializiranost gotske stavbe

   5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA