Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (4.951-4.975)



  1.      ceremoniál  -a m () 1. predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih: diplomatski, dvorni ceremonial; ravnati se po določilih ceremoniala / ceremoniar je vstopil in opravil predpisani ceremonial // predpisi za način življenja na dvoru: nadležno mu je bilo živeti po ceremonialu 2. ekspr. velika slovesnost: kongres se je začel z velikim ceremonialom
  2.      ceremoniálen  -lna -o prid. () slavnosten, obreden: ceremonialna pobožnost / ceremonialen nagovor; ceremonialne kretnje // knjiž. pretirano, nenaravno vljuden: njegovo ceremonialno vedenje odbija ceremoniálno prisl.: ceremonialno se priklanjati
  3.      ceremoniálnost  -i ž () slavnostnost, obrednost: ceremonialnost sprejema / polagoma se je znebil prisiljenosti in ceremonialnosti
  4.      ceremoniár  -ja m (á) kdor vodi slavnosti, obrede: cerkveni, dvorni ceremoniar / ceremoniar je napovedal novega obiskovalca
  5.      ceremónija  -e ž (ọ́) ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja // nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij ● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem
  6.      ceremoniózen  -zna -o prid. (ọ̑) ekspr. ki zelo slovesno poteka: ceremoniozen sprejem; ceremoniozno pozdravljanje / ceremoniozen človek ki ljubi ceremonije ceremoniózno prisl.: podal ji je roko in jo ceremoniozno odvedel v dvorano
  7.      ceremóniti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) pog. pretirano se ravnati po družabnih pravilih: kdor je lačen, vzame in je in nič ne ceremoni // dajati si veliko dela, skrbi s čim: gostom prijazno postrezite, a nikar preveč ne ceremonite
  8.      céstnoprométen  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na cestni promet: cestnoprometni predpisi; kršiti cestnoprometno disciplino / cestnoprometna ureditev mesta
  9.      cezarízem  -zma m () polit. vladavina z neomejeno oblastjo vladarja, a tudi z nekaterimi demokratičnimi elementi
  10.      cézaropapízem  -zma m (ẹ̑-) zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
  11.      chartízem  tudi čartízem -zma [čar-] m () zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja
  12.      cianamíd  -a m () kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje
  13.      cigumíganje  -a s () slabš. igranje na godalo: nenehno cigumiganje gosli
  14.      cigumígu  m neskl., tudi cigumígu -ja () slabš. igranje na godalo: ne morem poslušati njihovega cigumigu; goslačev cigumigu // godalo: spravite že tisti cigumigu
  15.      cígu mígu  in cígumígu medm. (-) posnema glas gosli ali drugih godal: cigu migu tralala / slabš. ves dan dela cigu migu igra na godalo
  16.      cikláma  -e ž () rastlina z vijoličasto rdečimi dišečimi cveti, ki raste zlasti po jasah: ob gozdu rastejo dišeče ciklame; opojni vonj po ciklamah ♦ vrtn. žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum
  17.      ciklámen  -mna m (á) knjiž. ciklama: ciklamni že cvetejo; prijetno je zadišalo po ciklamnih; rdeč ciklamen
  18.      ciklámen  -mna -o prid. () po barvi podoben ciklami: nebo nad morjem je vijoličasto, ciklamno in modro / ciklamna barva
  19.      ciklométričen  -čna -o prid. (ẹ́) mat., v zvezi ciklometrična funkcija funkcija, ki jo dobimo kot obrat trigonometrične funkcije
  20.      ciklotímen  -mna -o prid. () psih. ki je spremenljivega razpoloženja in usmerjen v okolje: ciklotimna osebnost / ciklotimen temperament
  21.      címa  -e ž (í) 1. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje: krompir kopljejo, ko se cima posuši 2. poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času: pozimi repa poganja cime; pripraviti repno cimo kot solato 3. nar. ledena sveča: od strehe visijo dolge cime
  22.      címanje  -a s () nar. koroško poganjanje kali; kaljenje: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju
  23.      címast  -a -o prid. (í) ki ima cime: krompir je že cimast
  24.      címavica  -e ž (í) nar. ledene rože, ki se napravijo na vlažnih tleh
  25.      cimáza  -e ž () biol., kem. skupina encimov, ki pospešuje alkoholno vrenje

   4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA