Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (4.826-4.850)



  1.      brezimén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. brezímen: brezimeni avtor, pisec pisma / brezimena ovadba / te brezimene ptice so prihajale čisto blizu
  2.      breziménec  -nca m (ẹ̑) knjiž. človek, čigar ime je neznano, nepomembno: brezimenci davnih dni, ki so iznašli jadro
  3.      breziménski  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki nima (slavnega) imena; brezímen: utonil je v brezimenski množici / brezimenske žrtve turških napadov žrtve, katerih imena niso znanajur. brezimenska pogodba pogodba, ki ni v zakonu posebej imenovana, pač pa ji je dala praksa naziv
  4.      brezímnež  -a m () ekspr. brezimen človek: laži v pismih brezimnežev
  5.      brezímnik  -a m () redko brezimen človek: brezimniki in psevdonimniki
  6.      brezímnost  -i ž () stanje brezimnega človeka: pisec se je skril za brezimnost / brezimnost ovadbe / sklenil je narediti konec svoji povprečnosti in brezimnosti
  7.      brezizjémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez izjeme: zahtevati brezizjemno tišino; brezizjemna veljavnost odločbe brezizjémno prisl.: zakon velja brezizjemno
  8.      brezkompromísen  -sna -o prid. () ki dela, ravna brez kompromisa; dosleden, načelen: brezkompromisni borec za pravico; v teh stvareh je bil vedno brezkompromisen / brezkompromisni boj za mir; brezkompromisno izpolnjevanje načel; brezkompromisno izvajanje programa
  9.      brezkompromísnost  -i ž () lastnost brezkompromisnega: brezkompromisnost polemike / občudovali so odločnost in brezkompromisnost tega človeka
  10.      brezmádežen  -žna -o prid. () 1. rel. ki je brez madeža, greha: brezmadežna devica Marija / dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha 2. knjiž., redko zelo čist: brezmadežna polt brezmádežno prisl.: hiša je brezmadežno čista; brezmadežno bela stena; sam.: rel. Brezmadežna Kristusova mati
  11.      brezmádežnost  -i ž () knjiž., redko lastnost, značilnost brezmadežnega: brezmadežnost mladosti / brezmadežnost njegove uniforme
  12.      brezmásten  -tna -o prid. (á) redko ki je brez masti, maščobe: brezmastna snov; brezmastno mleko
  13.      brezmátičen  -čna -o prid. (ā) čeb. ki je brez matice: brezmatični panj
  14.      brezmátičnik  -a m (ā) čeb. panj brez matice
  15.      brezméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost brezméjno prisl.: vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan
  16.      brezméjnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezmejnega: brezmejnost morja, vesolja / spoznati brezmejnost materine ljubezni // prostor brez meje: vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost; izgubiti se v brezmejnosti; zračna brezmejnost
  17.      brezméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki presega navadno mero: brezmerno kajenje // knjiž. neizmeren: brezmerno hrepenenje
  18.      brezmésečen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez meseca, lune: brezmesečna noč; temno, brezmesečno nebo
  19.      brezmêsen  -sna -o prid. (é) ki je brez mesa: brezmesna hrana / brezmesni dan
  20.      brezmíselje  -a [sǝl] s () knjiž., redko brezmiselno stanje: zdramiti koga iz brezmiselja
  21.      brezmíseln  -a -o [sǝl] prid. () knjiž. ki je brez misli: tako postane človek brezmiseln stroj / brezmiseln krik; brezmiselne, komaj razločne besede; brezmiselna, divja radost // ki je brez možnosti za uspeh; brezsmiseln: tak način upora je brezmiseln brezmíselno prisl.: govoriti brezmiselno
  22.      brezmíselnost  -i [sǝl] ž () knjiž., redko lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost
  23.      brezmléčnost  -i ž (ẹ́) med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave
  24.      brezmôčen  -čna -o prid. (ó) ki je brez moči: opotekel se je in brezmočen padel; bila je vsa drobna in brezmočna / brezmočna starost / brezmočen sanjač // ki vsebuje, izraža nemoč: brezmočen klic, smehljaj; škripal je z zobmi od brezmočne jeze brezmôčno prisl.: preklinjali so in brezmočno grozili; brezmočno je omahnil; roke so mu brezmočno visele ob telesu
  25.      brezmôčnost  -i ž (ó) stanje brez moči: brezmočnost po dolgi bolezni / brezmočnost in obup; občutek zapuščenosti in brezmočnosti

   4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA