Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (4.701-4.725)



  1.      bistroúmen  -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū) ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opomba bistroúmno prisl.: vprašanje so zelo bistroumno rešili
  2.      bistroúmiti  -im nedov.) knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti
  3.      bistroúmje  -a s () knjiž. bistroumnost: za to ni treba posebnega bistroumja; s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev
  4.      bistroúmnež  -a m () ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža
  5.      bistroúmnica  -e ž () bistroumna ženska
  6.      bistroúmnost  -i ž (ú) sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
  7.      bitúmen  -a tudi -mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola
  8.      bitúmenski  -a -o [tudi mǝn] prid. (ú) nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa; bitumenski premaz / bitumenski izdelki
  9.      bituminizírati  -am nedov. in dov. () grad. prepajati ali premazovati z bitumenom: bituminizirati lepenko
  10.      bituminózen  -zna -o prid. (ọ̑) petr. ki vsebuje bitumen: bituminozni premog; bituminozni skrilavci
  11.      bízam  -a m () 1. dragoceno krzno podgane pižmarice: siv bizam 2. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: diši po bizamu; neskl. pril.: bizam plašč
  12.      bizantinízem  -zma m () 1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: bizantinizem je bil njegovi naravi zoprn 2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti
  13.      bizmut  ipd. gl. bismut ipd.
  14.      blagomíl  -a -o prid. ( ) zastar. blag, mil: blagomila žena
  15.      blagomílje  -a s () zastar. blagost, milina
  16.      blagomíseln  -a -o [sǝl] prid. () zastar. blag, mil: blagomiselni in pravični ljudje
  17.      blagomíselnost  -i [sǝl] ž () zastar. blagost, milina
  18.      blamáža  -e ž () ekspr. sramota, osmešenje zaradi neuspeha: doživeti blamažo; predstava se je končala z veliko blamažo // zelo neprijeten položaj: spravila ga je v hudo blamažo
  19.      blamírati  -am dov. in nedov. () nav. ekspr. osramotiti, osmešiti: blamiral me je pred šefom; pri izpitu se bo blamiral // spraviti v zelo neprijeten položaj: sin ga s svojim vedenjem blamira v družbi
  20.      blankízem  -zma m () nauk francoskega utopističnega komunista Blanquija
  21.      blasfémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na blasfemijo, bogokleten: blasfemične besede; pren. nastopal je s skoraj blasfemično predrznostjo
  22.      blasfemíja  -e ž () sramotenje boga, bogokletje: v njegovi dekadenčni motiviki ni blasfemije; pren. beseda ljubezen je v njegovih ustih skoraj blasfemija
  23.      blastóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: benigni, maligni blastom
  24.      blastomêra  -e ž () nav. mn., biol. celica, ki nastane z brazdanjem jajčeca
  25.      blískoma  prisl. () zelo hitro: bliskoma izginiti, odskočiti, se zasukati, zgrabiti; bliskoma plane na žrtev; riba šviga bliskoma sem in tja / bliskoma se domisliti

   4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA