Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (4.326-4.350)


  1.      anamnéstičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na anamnezo: bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu ♪
  2.      anamnéza  -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza ◊ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti ♪
  3.      anarhízem  -zma m (ȋ) nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve: anarhizem in nihilizem; malomeščanski anarhizem ♪
  4.      anárhosindikalízem  -zma m (ȃ-ȋ) polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem ♪
  5.      anastigmát  -a m (ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma ♪
  6.      anastomozírati  -am nedov. in dov. (ȋ) biol. prehajati drug v drugega: krvne žilice anastomozirajo ♪
  7.      anátema  -e ž (ȃ) rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme ♪
  8.      anátema  medm. (ȃ) knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema ♪
  9.      anatematizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) rel. izobčiti iz Cerkve ♪
  10.      anatemizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati ♪
  11.      anatóm  -a m (ọ̑) strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa; pren. pisatelj je anatom duše ♪
  12.      anatómičen  -čna -o prid. (ọ́) star. anatomski: anatomični ustroj roke ♪
  13.      anatomíja  -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe ◊ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov ♪
  14.      anatomizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. podrobno razstaviti, razčleniti: anatomizirati človekovo ravnanje anatomizíran -a -o: anatomiziran značaj ♪
  15.      anatómka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za anatomijo ♪
  16.      anatómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa anatómsko prisl.: um. anatomsko poudarjeni prsni koš kipa ♪
  17.      androgamét  -a m (ẹ̑) biol. androgameta ♪
  18.      androgaméta  -e ž (ẹ̑) biol. moška spolna celica ♪
  19.      andromaníja  -e ž (ȋ) med. bolezensko povečana spolna sla žensk po moških; nimfomanija: trpi za andromanijo ♪
  20.      anekuména  -e ž (ẹ̑) geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno področje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene ♪
  21.      anémičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične ♪
  22.      anémičnost  -i ž (ẹ́) med. lastnost anemičnega: anemičnost otrok / knjiž. anemičnost naše realistične drame ♪
  23.      anemíja  -e ž (ȋ) med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost: kronična, prirojena anemija; znaki anemije; pren. anemija povojne dramatike ♪
  24.      anemíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od anemija: anemijski šumi ♪
  25.      anémik  -a m (ẹ́) med. kdor ima anemijo ♪

   4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA