Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (4.276-4.300) 
- amnestíranec -nca m (ȋ) kdor je amnestiran: izpustitev amnestirancev ♪
- amnestírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati, podeliti amnestijo: za državni praznik so jih amnestirali amnestíran -a -o: amnestirane osebe ♪
- amnezíja -e ž (ȋ) med. trajna ali začasna izguba spomina: zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo; delna, popolna, starostna amnezija ♪
- ámnion -a m (ȃ) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami ♪
- ámok -a m (ȃ) pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka ♪
- amonál -a m (ȃ) kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu ♪
- amóniak -a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku ♪
- amóniakov -a -o (ọ̑) pridevnik od amoniak: amoniakova raztopina ♪
- amonifikácija -e ž (á) biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amoniak: proces amonifikacije ♪
- amónij -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika ♪
- amónijev -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na amonij: amonijev nitrat, sulfat; amonijeve soli ♪
- amonít -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti ♪
- ámor -ja m (ȃ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor; amor z lokom in puščico ♪
- àmorála -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti ♪
- àmorálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek; amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja ♪
- àmoralízem -zma m (ȁ-ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: naraščajoči amoralizem ♪
- àmorálnost -i ž (ȁ-ȃ) lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost ♪
- ámorček -čka m (ȃ) manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami; ta otrok je lep kot amorček ♪
- amorét -a m (ẹ̑) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti ♪
- amórfen -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
- amórfnost -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost: amorfnost gmote / amorfnost sloga ♪
- Ámorjev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Amorja: Amorjev kip ∙ knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je ♪
- amortizácija -e ž (á) 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice ♪
- amortizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek ◊ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh ♪
- amortizêr -ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi ♪
4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 
