Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (4.201-4.225)



  1.      ambiciózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki si izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitev: ni bil samoiniciativen, še manj ambiciozen; ambiciozen igralec; biti bolestno ambiciozen / ambiciozen načrt; ambiciozne zahteve
  2.      ambicióznež  -a m (ọ̑) nav. slabš. ambiciozen človek: karieristi in ambiciozneži; tistega težkega tekmovanja so se udeležili le največji ambiciozneži
  3.      ambicióznost  -i ž (ọ̑) lastnost ambicioznega človeka: bolestna ambicioznost; zdrava ambicioznost mladine
  4.      ambiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
  5.      ambiênten  in ambiénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na ambient: ambientne značilnosti / knjiž. hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika
  6.      ambivalénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca
  7.      ambivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost
  8.      ambivaléntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost; ambivalentnost značaja / ambivalentnost sodobnega delavskega gibanja
  9.      ambón  -a m (ọ̑) rel. vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje svetega pisma
  10.      ámbra  -e ž () dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre
  11.      ámbrovec  -vca m (ā) vrtn. platani podobno okrasno drevo, Liquidambar: listje ambrovca je jeseni škrlatno
  12.      ambrózija  -e ž (ọ́) v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo // knjiž., redko zelo dobra jed
  13.      ambrozijánski  -a -o prid. () rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje
  14.      ambrózijski  -a -o prid. (ọ́) knjiž. ki diši kot ambrozija: ambrozijske kapljice / čudovita ambrozijska noč
  15.      ambulánca  -e ž () 1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov 2. redko ambulanta
  16.      ambulánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje
  17.      ambulánta  -e ž () 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta // žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta // redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
  18.      ambulánten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno
  19.      ambulatórij  -a m (ọ́) raba peša zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta: zobni ambulatorij; ambulatorij za otroke
  20.      améba  -e ž (ẹ̑) zool. enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko, menjačica: ameba se giblje s panožicami; grižna ameba
  21.      amében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na amebo: amebno gibanje ♦ med. amebna griža
  22.      ameboíden  -dna -o prid. () podoben amebi: ameboidna oblika / ameboidno gibanje levkocitov
  23.      ameliorácija  -e ž (á) agr. melioracija: amelioracija kmetijskih zemljišč
  24.      ámen  medm. (ā) rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil ∙ pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto
  25.      amenoréja  -e ž (ẹ̑) med. izostanek mesečnega perila: patološka amenoreja

   4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA