Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (4.176-4.200)
- alumínijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijska industrija / aluminijska pločevina aluminijasta ♪
- alumnát -a m (ȃ) zastar. bogoslovje, semenišče: po maturi je šel v alumnat ♪
- alúmosilikát -a m (ȗ-ȃ) kem. sol aluminijevega in silicijevega oksida s kovino: kalcijev, natrijev, železov alumosilikat ♪
- amaconka ipd. gl. amazonka ipd. ♪
- amalgám -a m (ȃ) kem. zlitina živega srebra s kovino: prevleči z amalgamom; zob so mu zalili z amalgamom; natrijev, srebrov amalgam ♪
- amalgamíranje -a s (ȋ) glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje ◊ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine ♪
- amalgamírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker // obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo amalgamírati se publ. združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom ♪
- amalgámski -a -o (ȃ) pridevnik od amalgam: amalgamska plomba ♪
- amandmá -ja m (ȃ) dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji: predlagati, sprejeti amandma; večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev; zahtevajo amandma k trem členom pravilnika ♪
- amanuénsis -a [-nz-] m (ẹ̑) nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa ♪
- amaránt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
- amarílis -a m (ȋ) vrtn. lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum ♪
- amatêr -ja m (ȇ) kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje // slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev ♪
- amaterízem -zma m (ȋ) ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma ♪
- amatêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od amater: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka / v tej stvari si pač še amaterka ♪
- amatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov; nastop amaterskih igralskih skupin; svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta ♪
- amatêrstvo -a s (ȇ) ukvarjanje s čim iz veselja, nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo ♪
- amazonít -a m (ȋ) min. modrikasto zeleni različek mikroklina: okras iz amazonita ♪
- amazónka in amacónka -e ž (ọ̑) 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko ♪
- amazónski in amacónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na amazonko: ženska amazonske narave / amazonska obleka 2. nanašajoč se na reko Amazonko: amazonski pragozdovi ◊ zool. amazonska papiga ♪
- ámažnik -a m (á) nar. berač, revež: potepuhi in amažniki ♪
- ámba -e ž (ȃ) dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti ambo // najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo ♪
- ambasáda -e ž (ȃ) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade ♪
- ambasádor -ja m (ȃ) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jugoslovanski ambasador v Londonu; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini ♪
- ambícija -e ž (í) nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim; tu ni prostora za osebne ambicije; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo // ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo ♪
4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276