Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (3.426-3.450)


  1.      motnoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima motne oči: motnooka starka ♪
  2.      môtnost  -i ž (ó) značilnost motnega: motnost tekočine, zraka / motnost fotografije / ekspr. motnost čustva, zavesti ◊ agr. motnost vina stanje, pojav po vrenju mošta zaradi izločenih sestavin; meteor. suha motnost stanje ozračja, ko je zmanjšana horizontalna vidljivost zaradi prašnih primesi ♪
  3.      móto  tudi mótto -a [moto] m (ọ̑) kratko izražena programska misel, zlasti na začetku knjige, poglavja, pesmi: nad poglavje je napisal moto; za moto svojemu romanu je izbral Prešernove verze / ekspr. moto njegove umetnosti je večni boj med svetlobo in temo; publ. s tem motom so šli v napad pobudniki gradnje tovarne ♪
  4.      moto...  ali móto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na motorno kolo a) s tujko v drugem delu: motodrom; motoklub, motokros b) z domačo besedo v drugem delu: motodirke in moto dirke ♪
  5.      motocíkel  -kla m (í) motorno kolo: pred hišo se je ustavil motocikel; izdelovati, popravljati motocikle; motocikel s prikolico ♪
  6.      motociklíst  -a m (ȋ) motorist: pri nesreči se je motociklist huje poškodoval; tekme motociklistov; tečaj za motocikliste / na tej poti si varen pred kolesarji, motociklisti in avtomobili ♪
  7.      motociklístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na motocikliste ali motociklizem: motociklistični jopič; motociklistična čelada / prirediti motociklistične dirke ♪
  8.      motociklízem  -zma m (ȋ) kar je v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo: razvoj motociklizma / športni motociklizem ♪
  9.      mótodírka  in móto dírka -e ž (ọ̑-ȋ) nav. mn., publ. dirka z motornimi kolesi: v nedeljo bodo motodirke ♪
  10.      motoglàv  in motogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) star. omotičen: bil je motoglav od nemira, pijače; kot motoglav se je opotekal / ujela je motoglavega nočnega metulja; nekaj motoglavih muh se je grelo na soncu motoglávo prisl.: motoglavo je hodil ob palici ♪
  11.      motogláviti  -im nedov. (á ȃ) star. v omotici premikati se, hoditi: od vročice je motoglavil po sobi / zamišljen je motoglavil po polju / kaj motoglaviš zmedeno govoriš ♪
  12.      mótokrós  -a m (ọ̑-ọ̑) šport. dirkalna vožnja z motornimi kolesi po krožni progi z naravnimi ovirami: tekmovanje v motokrosu ♪
  13.      mótor  -ja m (ọ̑) knjiž. gonilna sila, gibalo: on je motor celotne akcije; glavni ženski lik je motor v romanu ♪
  14.      motór  -ja m (ọ̑) 1. stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo, pogonski stroj: motor brni; letalu se je pokvaril motor; motor teče enakomerno; pognati, prižgati, vključiti motor; brnenje motorja / avtomobilski, ladijski motor; električni motor; motor na bencin, zračno hlajenje; moč motorja; zaviranje z motorjem; pren. to je zanj motor, ki ga žene k aktivnosti; ekspr. presaditev človeškega motorja 2. osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno kolo: skočiti z motorja; peljati se z motorjem / dirkalni motor ◊ elektr. enofazni motor elektromotor, ki deluje na izmenični tok samo ene faze; enosmerni motor na enosmerni tok; glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja; komutatorski motor; sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; navt. izvenkrmni motor; strojn. dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib; dvovaljni motor z dvema valjema; Ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; pogonski motor; Wanklov motor; motor z notranjim zgorevanjem na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem; glava motorja ♪
  15.      motórček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od motór: motorček brezhibno deluje; model žene motorček / ekspr. pri prometni nesreči je padel z motorčka / električni motorček ♪
  16.      mótoren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. gonilen, gibalen: motorna sila nacionalizma ♪
  17.      motóren  -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na motór: motorni deli / motorni bencin / vozilo na motorni pogon / motorni čoln; motorni promet; motorni vlak; motorna kosilnica, žaga; motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno letalo ◊ strojn. motorna gred; motorno olje olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; žel. motorni vlak kompozicija iz enega ali več motornih voz in ene ali več prikolic; motorni voz železniški vagon, ki ima pogonski motor in prostor za potnike ♪
  18.      motóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. gibalen: motorična dejavnost organizma; motorična sposobnost telesa / motorična reakcija / motorični tip človeka tip človeka, ki ima velike sposobnosti za gibanje ◊ anat. motorični živec živec, ki povzroča delovanje mišic; motorično središče celice v osrednjem živčevju, ki prevajajo vzburjenje k mišicam motórično prisl.: motorično zavrt otrok ♪
  19.      motórika  -e ž (ọ́) 1. knjiž. sposobnost telesa za gibanje: prizadeta je otrokova motorika; motorika roke / pospeševanje motorike 2. muz. neprekinjeno, enakomerno potekajoče ritmično gibanje: motorika v baročni glasbi ♪
  20.      motoríst  -a m (ȋ) 1. kdor vozi motorno kolo: pri nesreči se je motorist poškodoval; prehiteti motorista / prvenstvo motoristov 2. žarg. delavec, ki upravlja stroj na motor z notranjim zgorevanjem; strojnik: zaposlen je kot motorist ◊ navt. (ladijski) motorist kdor upravlja motor na manjši plovni enoti v trgovski mornarici ♪
  21.      motorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na motoriste ali motorizem: motoristična čelada / motoristične dirke / motoristični klub ♪
  22.      motorístika  -e ž (í) dejavnost v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo, zlasti na športnem področju: gojil je motoristiko in plavanje / v šoli je dobil osnovne pojme o motoristiki ♪
  23.      motorizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od motorizirati: motorizacija armade, prometa / motorizacija obdelovanja zemlje / motorizacija v kraju naglo napreduje 2. ekspr. motorna vozila: časi, ko še ni bilo motorizacije; sovražnik je uporabil vso svojo motorizacijo ♪
  24.      motorízem  -zma m (ȋ) dejavnost v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo: razvoj motorizma ♪
  25.      motorizíranec  -nca m (ȋ) pog. kdor ima ali vozi motorno vozilo: število motorizirancev narašča / motorizirancem se ne da ustavljati pred prehodi za pešce ♪

   3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA