Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (3.276-3.300)



  1.      morbiditéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. število, ki pove, koliko ljudi oboli za isto boleznijo v letu na tisoč prebivalcev; obolevnost: morbiditeta pada; podatki o morbiditeti
  2.      morbídnost  -i ž () knjiž. bolehnost, slabotnost: zaradi morbidnosti večkrat ne pride na delo / ekspr. morbidnost njegove poezije // pretirana občutljivost: nežnost in morbidnost njegovih junakinj
  3.      mordà  tudi mórda prisl. (; ọ̑) 1. izraža ne popolno prepričanost o čem: rad bi vedel, če me morda še pozna; zvečer se morda vidiva; morda se vendar vrneš domov / draži jo ne morda iz hudobije, ampak iz prešernosti / ekspr. morda bo kaj iz tega, morda nič // izraža približnost povedanega: dosti ni popil, tri kozarce morda 2. v zvezi z bi izraža obzirno željo, zapoved: morda bi se pomaknili nekoliko naprej; morda bi še enkrat začeli 3. v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost vprašanja, prošnje: bi morda še kaj popili; ali bi morda kaj prispevali; ali morda še kaj želite 4. v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje: mislimo, da je vse povedal. Morda 5. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo me bo strahoval, morda ti, ki te nič ni
  4.      morebíten  -tna -o prid. () po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov: hotel je zvedeti za morebitne pomisleke; odgovoren boš za morebitne posledice; morebitne pritožbe pošljite na ta naslov; ti boš odgovarjal na morebitna vprašanja / odstranili so morebitne razgrajače
  5.      morebíti  prisl. () raba peša morda, mogoče: črta je morebiti nekoliko prenizko; morebiti bomo le zmagali / povedala je vse, morebiti še več, kakor je treba
  6.      morebítnost  -i ž () kar je po predvidevanjih mogoče, ne pa gotovo: presojati morebitnosti; ker ima s tega kraja dober pregled, pazi na vse morebitnosti / nisem računal s to morebitnostjo možnostjo
  7.      móren  -rna -o prid. (ọ̄) nar. zahodno mlačen: morna voda
  8.      moréna  -e ž (ẹ̑) geogr. nasutina ledenika, groblja: raziskovati morene v Alpah; pobočje morene / čelna morena
  9.      morénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na moreno: morenski drobir, material / morenski nasipi
  10.      moréška  -e ž (ẹ̑) tur. bojni ples s sabljami, po izvoru iz Španije: korčulska moreška
  11.      Mórfejev  -a -o prid. (ọ̑) knjiž., v zvezi biti v Morfejevem naročju spati: kmalu je bil v Morfejevem naročju
  12.      morfém  -a m (ẹ̑) lingv. najmanjši del besede kot nosilec pomena: lip-ic-a ima tri morfeme / končniški, korenski, priponski morfem
  13.      morfémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na morfem: morfemski sestav / morfemska varianta
  14.      mórfij  -a m (ọ̄) poljud. opijev alkaloid, ki blaži bolečine, povzroča ugodje, strok. morfin: dati bolniku morfij; že več let jemlje morfij / uživalec morfija / doza, injekcija morfija
  15.      morfín  -a m () farm. opijev alkaloid, ki blaži bolečine, povzroča ugodje: učinek morfina / pomiriti bolečine z injekcijo morfina / pridobivanje morfina
  16.      morfiníst  -a m () kdor (trajno) uživa morfij: govorili so, da je morfinist; zdraviti morfinista
  17.      morfinístka  -e ž () ženska, ki (trajno) uživa morfij: govorili so, da je morfinistka
  18.      morfinízem  -zma m () uživanje morfija: morfinizem je veliko zlo / pojav morfinizma
  19.      morfologíja  -e ž () biol. veda o zgradbi in obliki organizmov, oblikoslovje: morfologija človeka; panoge morfologije / normalna, patološka, primerjalna morfologija ♦ geogr. geomorfologija; lingv. oblikoslovje // knjiž. oblika, oblikovanost: osebki se razlikujejo po morfologiji / morfologija čela / morfologija jamskih prostorov, tal
  20.      morfolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na morfologijo, oblikosloven: morfološke razprave; morfološko proučevanje živih bitij / morfološki oris narečja oblikoslovni morfolóško prisl.: poteze se morfološko bistveno ločijo
  21.      morfonologíja  -e ž () lingv. nauk o glasovnih in naglasnih značilnostih morfema, besede, oblikoglasje: študij morfonologije; fonologija in morfonologija
  22.      morganátičen  -čna -o prid. (á) jur., navadno v zvezi morganatični zakon, nekdaj zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora
  23.      moribána  -e ž () vrtn. urejanje cvetlic, rastlin v nesimetrične, harmonično učinkujoče skupke, zlasti v nizkih, plitvih posodah: ježki se uporabljajo v glavnem pri moribani
  24.      moríja  -e ž () 1. ekspr. morjenje, ubijanje: preprečiti morijo; množična, zločinska morija; sredstvo za morijo / volk se je splazil v svinjak in začel morijo // vojna: govorila sta o življenju, ki ga bosta začela, ko bo konec morije; v tretjem letu velike morije je šel prvič v boj / ta morija je bila najbolj krvava v vsej vojni boj, spopad 2. slabš. kar povzroča občutek neugodja, nejevolje: spet se je začela morija s pobiranjem smeti / zima je bila zanj enolična morija / težko je prenašal njegove neskončne morije
  25.      morílec  -lca [c] m () 1. kdor umori človeka: priznal je, da je morilec; postal je morilec; odkriti, ujeti morilca / publ. množični morilec kdor ubije ali da ubiti veliko ljudi / ekspr. fašistični morilci ♦ jur. množični morilec ki ubija zaradi koristoljubja, spolne naslade, maščevanja 2. slabš. kdor s svojim govorjenjem, zahtevami povzroča občutek neugodja, nejevolje: tega morilca se ne morem otresti

   3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA