Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (3.176-3.200)



  1.      monolíten  -tna -o prid. () 1. izdelan iz enega kosa: monoliten steber; monolitna plošča iz belega kamna / monolitna skala // arhit. ki je v enem kosu in iz enotnega materiala: monolitna plošča, stena 2. nav. ekspr. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; enoten: monolitna partija / ta država je monolitna celota / knjiž. njegova knjiga je monoliten organizem
  2.      monolítnost  -i ž () lastnost, značilnost monolitnega: monolitnost zgradbe daje večjo potresno varnost / nav. ekspr.: rahljati, ustvarjati monolitnost; monolitnost partije, socialističnega tabora
  3.      monológ  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog ♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: sram ga je bilo, ker so nekateri slišali njegov monolog
  4.      monolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od monolog: monološki govor
  5.      monóm  -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima en člen, enočlenik
  6.      monomán  -a m () med. kdor je bolezensko nagnjen k napadalnemu, asocialnemu ali nenavadnemu dejanju: zdravniki so trdili, da je obtoženec monoman // knjiž. kdor opravlja kaj s pretirano zavzetostjo: v tem je bil kar monoman
  7.      monomaníja  -e ž () med. bolezenska nagnjenost k napadalnemu, asocialnemu ali nenavadnemu dejanju: zadnje čase se je pri njem monomanija stopnjevala // knjiž. opravljanje česa s pretirano zavzetostjo: glasbena umetnost mu je postala monomanija
  8.      monománski  -a -o prid. () nanašajoč se na monomane ali monomanijo: monomansko znamenje duševne bolezni / razmišljati z monomansko trdovratnostjo
  9.      monomêr  -a m () kem. molekula, ki se lahko veže s sebi enakimi molekulami: monomeri in polimeri
  10.      mónoplán  -a m (ọ̑-) aer. letalo z enojnimi krili; enokrilnik: dvosedežni monoplan
  11.      monopól  -a m (ọ̑) 1. stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga: odpraviti monopol; monopol v trgovini / popolni monopol / mednarodni monopol ki obvladuje svetovno tržišče // izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa: dobiti monopol za trgovino z zlatom; imeti monopol; monopol na proizvajalna sredstva / državni monopol; prodajni, trgovinski monopol // ekspr. izključna oblast nad čim: imeti monopol v kaki stroki; tendenca po ideološkem monopolu; monopol nad izobrazbo / šolstvo ne sme biti monopol majhne skupine ljudi 2. ekon., v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco: nastanek monopolov / združevati se v monopole
  12.      monopólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na monopol: monopolne razmere / monopolni trg; monopolne cene / imeti, krepiti monopolni položaj / monopolni ponudnik ◊ ekon. monopolni dobiček dobiček, ki nastane zaradi omejene ponudbe na trgu; monopolna organizacija, zveza v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco; polit. monopolni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma z združevanjem individualnega kapitala v monopole
  13.      monopolíst  -a m () kdor ima monopol: monopolist pri prodaji / ameriški monopolist / ekspr. monopolisti proletarskega internacionalizma
  14.      monopolístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na monopoliste ali monopolizem: monopolistični kapital / monopolistične banke, družbe / monopolistični tisk / monopolistično obnašanje monopolístično prisl.: monopolistično usmerjati cene
  15.      monopolizácija  -e ž (á) glagolnik od monopolizirati: monopolizacija zunanje proizvodnje, trgovine / monopolizacija vodilnih delovnih mest
  16.      monopolízem  -zma m () 1. monopolni sistem v a) gospodarstvu: krepitev monopolizma v industriji / krize v dobi monopolizma / uvesti monopolizem zavarovalnic b) ekspr. oblasti, kulturi: oblike ideološkega monopolizma / razraščanje monopolizma v kulturi 2. nav. ekspr. težnja po monopolu: obsojati monopolizem
  17.      monopolizíranje  -a s () glagolnik od monopolizirati: monopoliziranje proizvodnje, uvoza / monopoliziranje funkcij
  18.      monopolizírati  -am dov. in nedov. () uvesti monopol: vlada je monopolizirala trgovino s soljo; monopolizirati železnico / oblast je monopolizirala nekatere dejavnosti v korist novih podjetij / ekspr. monopoliziral je literarno razlago ljubezenske lirike; monopolizirati vzgojo monopolizíran -a -o: monopoliziran predmet; monopolizirana ponudba
  19.      monopólski  -a -o prid. (ọ̑) redko monopolen: monopolske razmere / monopolska trgovina
  20.      mónosaharíd  -a m (ọ̑-) kem. osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše
  21.      monotajp  tudi monotype -a [mónotájp] m (ọ̑-) tisk. stavni stroj, na katerem nastajajo posamezne ulite črke stavka: monotajp in linotajp
  22.      monoteíst  -a m () kdor veruje v enega boga
  23.      monoteístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na monoteizem: monoteistični nauk / monoteistična vera
  24.      monoteízem  -zma m () vera, verovanje v enega boga, enoboštvo: monoteizem in politeizem
  25.      monotipíja  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri se na gladko ploščo naslikan motiv lahko samo enkrat odtisne: njegovi uspehi v monotipiji // odtis v tej tehniki: kolekcija monotipij

   3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA