Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (3.051-3.075)


  1.      molčéčnost  -i [u̯č] ž (ẹ́) lastnost molčečnega človeka: prirojena molčečnost in neokretnost / obljubiti komu molčečnost / poklicna molčečnost ♦ rel. spovedna molčečnost ♪
  2.      môlčkati  -am nedov. (ȏ) otr. moliti: zdaj molčkaj, potem pa zaspančkaj ♪
  3.      molčljív  -a -o [u̯č] prid. (ȋ í) molčeč, molčečen: molčljiv človek / njena molčljiva narava / za to delo mora biti človek predvsem zanesljiv in molčljiv ♪
  4.      molčljívec  -vca [u̯č] m (ȋ) redko molčečnež, molčečnik: velike skrbi so napravile iz njega čemernega molčljivca ♪
  5.      molčljívost  -i [u̯č] ž (í) molčečnost: alkohol mu je pregnal molčljivost / zanesel se je na njegovo molčljivost ♪
  6.      môlec  tudi mólec -lca m (ō; ọ̑) nar. molivec: Molec je pričel moliti s pojočim glasom molitve za mrtve (I. Potrč) ♪
  7.      moledovánje  in molédovanje -a s (ȃ; ẹ̑) glagolnik od moledovati: še zmenila se ni za njeno moledovanje; rešitve ni iskal z moledovanjem, ampak je zahteval; beraško moledovanje; moledovanje za hrano ♪
  8.      moledováti  -újem in molédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) nav. ekspr. ponižno vztrajno prositi: moledovali so me, da naj jim pomagam; moledoval je za službo; moledoval je pri njem, da bi z njo lepo ravnal; prosil in moledoval je, da bi ga pustili v kino ∙ nar. moledoval je okrog nje, dokler ga ni spodila proseče jo je nadlegoval, silil vanjo moledujóč -a -e: moledujoč glas; gledati z moledujočimi očmi; prisl.: moledujoče prositi ♪
  9.      môlek  -lka m (ō) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: na steni je visel molek; imeti med prsti molek; majhne vasi se vrstijo pod gorami kot jagode na molku / moliti na molek ∙ ekspr. cel molek vprašanj velika množina ♪
  10.      molékula  -e ž (ẹ̑) kem. najmanjši delec spojine iz različnih ali enakih elementov, ki ima še vse njene lastnosti: beljakovinska molekula; molekula elementa, vode; zgradba molekule / vélika molekula makromolekula; verigasta molekula pri kateri so atomi, večinoma ogljikovi, vezani drug na drugega v obliki verige; masa molekule število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; pren., ekspr. gospodarstvo je cel sistem gospodarskih molekul; molekula groze ♪
  11.      molekuláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na molekulo: molekularna zgradba; kisik v molekularnem stanju / molekularna masa molekulska masa; molekularne sile molekulske sile ♪
  12.      molékulski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na molekulo: molekulska zgradba; kisik v molekulskem stanju / molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami ♪
  13.      moléti  -ím nedov., tudi môlel (ẹ́ í) segati bolj daleč kot sosednje stvari: psu je molel jezik iz gobca; iz cunj je molela suha ročica; kamen moli iz tal; zgornja ustnica je molela nekoliko čez spodnjo / ogromne skale so molele proti nebu; razvaline molijo v zrak / ekspr. za temi gorami so molele še višje gore so se dvigale / pesn. predmeti nemo molijo v prostranost molèč -éča- -e: veja, moleča na pot; naprej moleča spodnja ustnica ♪
  14.      molibdén  -a m (ẹ̑) kem. težko taljiva kovina srebrno bele barve, element Mo: uporaba molibdena v jeklarstvu ♪
  15.      molibdénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na molibden: molibdenova ruda / molibdenov sulfid ♦ metal. molibdenovo jeklo ♪
  16.      molílen  -lna -o prid. (ȋ) redko s katerim se moli: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov) / molilni mlinček zlasti v tibetanskem okolju priprava za mehanično opravljanje molitev; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve ♪
  17.      molílnica  -e ž (ȋ) zlasti pri judih in muslimanih stavba, namenjena za opravljanje skupnih molitev: postaviti molilnico; iti v molilnico ♪
  18.      mólino  -a m (ọ̑) tekst. debelejše surovo bombažno platno: molino za rjuhe ♪
  19.      molítev  -tve ž (ȋ) rel. 1. usmerjanje misli, prošenj k Bogu, svetnikom: iskati uteho v molitvi; z molitvijo obračati se k Bogu; skupna molitev / molitev za sina / jutranja, večerna molitev; molitev pred jedjo 2. ustaljeno besedilo nabožne vsebine: naučiti se molitve; knjiga molitev / pogrebne molitve ♪
  20.      molíti  mólim nedov. (ȋ ọ́) 1. rel. usmerjati misli, prošnje k Bogu, svetnikom: pokleknil je in molil; moliti k Bogu, v čast Materi božji; goreče, pobožno moliti / moliti za dež, zdravje; moli, da bi ozdravel / moliti za umrle // izgovarjati besedilo molitve: moliti jutranjo molitev, očenaš, rožni venec / duhovnik moli naprej, drugi odgovarjajo vodi molitev 2. po božje častiti: moliti boga / moliti luno, malike, živali; pren., ekspr. moliti mamona ● ekspr. ko bo ta nehal moliti, bom še jaz povedal svoje govoriti, pripovedovati molèč -éča -e: moleč obrača oči proti nebu; moleči verniki móljen -a -o: zbrano moljena molitev ♪
  21.      molíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je molil jezik iz gobca; zvonček že moli cvet izpod snega; čez mizo je molila lipa svoje veje / hiša je molila svojo rdečo streho kvišku / moliti dlan za plačilo nastavljati; molila je roke proti meni iztegovala; moliti roko v pozdrav ∙ star. fige, jezik moliti kazati; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli v gostilni; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. moliti vse štiri od sebe ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami; ekspr. moliti komu dokaze pod nos povedati, predložiti mu jih, navadno nekoliko škodoželjno 2. hoteti dati, izročiti kaj, držeč pred seboj: molila mu je nekakšen dokument; molil ji je kozarec; moli mu telefonsko slušalko molèč -éča -e: pes je ležal, moleč jezik iz gobca; moleč noge od sebe, je ležal pod drevesom ♪
  22.      molítvarica  -e ž (ȋ) nar. molivka, zlasti pri mrliču: prišla je za molitvarico // pobožnjakarica, tercijalka ♪
  23.      molítven  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na molitev: molitvena vsebina / molitvena knjižica; star. molitvene bukve, bukvice molitvenik / udeleževati se molitvenih ur / molitveni obrazec besedilo molitve 2. rel. ki rad moli: molitven človek; bila je zelo pobožna in molitvena ♪
  24.      molítvenik  -a m (ȋ) rel. knjižica z molitvami: odpreti molitvenik; podobice so hranili v molitvenikih ♪
  25.      molítvenost  -i ž (ȋ) rel. lastnost človeka, ki veliko moli: vsem je bila znana njena molitvenost ♪

   2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA