Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (3.001-3.025)


  1.      mojstrína  -e ž (í) 1. knjiž. mojstrovina: kip je imel za veliko mojstrino 2. redko mojstrsko delo: za svojo mojstrino je izdelal voz ♪
  2.      mojstrítelj  -a m (ȋ) knjiž. mojstrski oblikovalec: dober poznavalec in mojstritelj jezika ♪
  3.      mojstríti  -ím nedov., mojstrèn (ȋ í) knjiž. 1. obvladovati, premagovati: svojih čustev ni mogel več mojstriti; usoda se ne da mojstriti s človekovimi željami / publ. neskladnosti je mogoče administrativno mojstriti, ne pa odpraviti 2. učiti, uriti, šolati: mojstriti konja; noč in dan so ga mojstrili ● knjiž. mojstriti jezik mojstrsko ga oblikovati; knjiž. kdo je mojstril naslovno vlogo igral ♪
  4.      mojstrováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. samostojno opravljati obrt: kupil si je hišo z delavnico in začel mojstrovati / v tovarni je mojstroval bil mojster 2. obvladovati, premagovati: mojstrovati slabe navade; stisnjene ustnice so pričale, da se težko mojstruje / publ. mojstrovati probleme ● knjiž. mojstrovati jezik mojstrsko ga oblikovati; knjiž. dobro je mojstroval verze oblikoval, pisal ♪
  5.      mojstrovína  -e ž (í) nav. ekspr., navadno s prilastkom umetniško, tehnično dovršeno delo: Župančičevi prevodi so mojstrovina; občinstvo je občudovalo igralčevo mojstrovino; filmska, pripovedna mojstrovina; mizarska mojstrovina; Prežihove mojstrovine; mojstrovina arhitekture / mojstrovina narave / bila je prava mojstrovina, kako je znal vse skriti zelo velika spretnost ♪
  6.      mójstrovka  -e ž (ọ́) redko mojstrica: delavke so se zbrale okrog mojstrovke / gospa mojstrovka ♪
  7.      mójstrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na mojstre ali mojstrstvo: njegov prevod je mojstrski; mojstrska izvedba vaje na drogu; mojstrsko delo / z mojstrsko roko je slikal naravo / mojstrska miselnost v podjetjih ◊ šah. mojstrski kandidat naslov igralca, za stopnjo nižji od nacionalnega mojstra; mojstrski turnir; šol. mojstrski izpit do 1962 izpit za pridobitev naslova mojster mójstrsko prisl.: mojstrsko naslikano grozdje; film je mojstrsko posnet; pesem je mojstrsko zapeta ♪
  8.      mójstrstvo  -a s (ọ́) 1. velika sposobnost za oblikovanje, izdelovanje česa: pokazal je mojstrstvo v gledališki igri; to delo je vrhunec njegovega mojstrstva / z velikim mojstrstvom je naslikal njegov portret 2. lastnost, značilnost mojstrskega: kritika priznava delu dovršenost in mojstrstvo; v vsaki njegovi sliki opazimo mojstrstvo v barvi in obliki 3. do 1962 pridobitev naslova mojstra: hkrati je praznoval mojstrstvo in poroko ♪
  9.      mójškra  -e ž (ọ́) 1. nižje pog. šivilja: učiti se za mojškro; dobra mojškra 2. nekdaj, zlasti v ljudskih pesmih strežnica grajske gospe: grajska gospa kliče svoje mojškre ♪
  10.      mójškrica  -e ž (ọ́) 1. nižje pog. šivilja: dobra mojškrica 2. nekdaj, zlasti v ljudskih pesmih strežnica grajske gospe: grajska gospa kliče svoje mojškrice ♪
  11.      mòk  môka m, mest. ed. tudi móku (ȍ ó) star. vlaga, mokrota: kiselkast mok znojnega bolnikovega telesa ♪
  12.      móka  -e ž (ọ́) 1. izdelek, ki se pridobi z mletjem žita in uporablja za pripravo živil: moka se kvari; presejati moko; stresti moko iz vreče; mleti v moko; ribo povaljati v moki; prt posuti z moko; z moko zaprašena obleka; golaž zgostiti z moko; kakovost moke; vreča moke; biti bel od moke; žganci iz ajdove moke; gleda kakor miš iz moke / bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov; ječmenova, koruzna, pšenična moka; krušna moka 2. s prilastkom temu izdelku podoben prah, dobljen iz kake snovi: apnenčeva moka; kokosova, krompirjeva moka; krmilna moka; potresti s sladkorno moko 3. nar. tanka voščena prevleka na listju in sadežih; poprh: slive že dobivajo moko / grozdje je v moki ● ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; ekspr. ta pa ni iz zadnje moke ima razmeroma veliko sposobnosti ◊ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; krvna moka krmilo iz posušene in zmlete krvi; mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; bot. moka mokovec; gastr. mehka moka iz zelo drobnih delcev; ostra moka iz drobnih delcev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina ♪
  13.      mókanje  -a s (ọ̄) glagolnik od mokati: moka za mokanje ♪
  14.      mókar  -ja m (ọ̑) nekdaj trgovec z moko: peki in mokarji; bel kot mokar ◊ zool. žuželka, katere ličinka s trdim oklepom živi zlasti v moki, Tenebrio molitor ♪
  15.      mókarica  -e ž (ọ̑) 1. prodajalka moke: mokarice na živilskem trgu 2. bot., navadno v zvezi užitna mokarica po moki dišeča užitna goba belkaste barve, Clitopilus prunulus: nabirati užitne mokarice ♪
  16.      mokaríja  -e ž (ȋ) star. trgovina z moko: ima gostilno in mokarijo ♪
  17.      mokasín  -a m (ȋ) nav. mn. 1. v indijanskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete in brez vezalk: lepo vezeni mokasini; Indijanec v mokasinih 2. obuvalo brez vezalk in z nizko peto ali brez nje: obuti si mokasine; novi vzorci mokasinov ♪
  18.      mokasínka  -e ž (ȋ) nav. mn., pog. obuvalo brez vezalk in z nizko peto ali brez nje; mokasin: obuti si mokasinke ◊ zool. himalajska mokasinka v Aziji živeča strupena kača, ki koti popolnoma razvite mladiče, Ancystrodon himalayanus ♪
  19.      mókast  -a -o prid. (ọ́) podoben moki: mokast prah, sneg; mokasta zemlja / prepozno obrano sadje postane mokasto moknato mókasto prisl.: mokasto bel izcedek ♪
  20.      mókati  -am nedov. (ọ̄) redko potresati z moko: mokati prt ♪
  21.      móker  môkra -o stil. -ó prid. (ó ó) 1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo // ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker // ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku 2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak 3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme 4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje ● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno ◊ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva môkro tudi mokró prisl.: mokro gledati; pločnik se mokro sveti / v povedni rabi: na vrtu je še mokro; imeti mokro v čevljih ∙ ekspr. v sodu je še mokro je še vino môkri -a -o, v predložni zvezi môkri in mókri sam.: iz mokrega so se vzdigovale megle; na mokrem sedeti; potovati po suhem in po mokrem po kopnem in po vodi; otrok je v mokrem; sejati v mokrem; v mokrem steza ne drži ♪
  22.      mókica  -e ž (ọ́) ekspr. manjšalnica od moka: prinesi malo mokice in krompirčka ♪
  23.      móknat  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na moko: a) moknati del zrna; moknata snov / bil je ves moknat / moknat krompir bolj suh jedilni krompir b) slive so lepo moknate 2. izsušen, krhek (zaradi prezrelosti): moknate hruške ◊ bot. moknati jeglič rastlina s poprhom na spodnji strani listov in rdečkastimi cveti v socvetju, Primula farinosa ♪
  24.      mokosévka  -e ž (ẹ̑) nar. štajersko postovka: mokosevka se je spustila na njivo ♪
  25.      mókovec  -vca m (ọ́) bot. drevo ali grm z nazobčanimi, spodaj belo dlakavimi listi in rdečimi plodovi, Sorbus aria ♪

   2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA