Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (2.726-2.750) 
- mnogocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima mnogo cvetov: mnogocvetna rastlina ♪
- mnogocvétnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., vrtn. vrtnica z mnogo cveti v šopih: gojil je več sort mnogocvetnic ♪
- mnogočlénar -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz mnogo členov, Polymeria: deblo mnogočlenarjev ♪
- mnogočlénik -a m (ẹ̑) mat. izraz, ki ima več členov ♪
- mnogočlénski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz mnogo členov: mnogočlenska veriga ♦ mat. mnogočlenski izraz mnogočlenik ♪
- mnogoglásen -sna -o prid. (ā) ki je iz mnogo glasov: mnogoglasno pritrjevanje ♦ muz. mnogoglasno petje večglasno petje ♪
- mnogoglásje -a s (ȃ) muz. večglasje: začetki mnogoglasja ♪
- mnogoglàv in mnogogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj 2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica ♪
- mnogoiménski -a -o prid. (ẹ̑) mat., v zvezi mnogoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
- mnogojezíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela ♪
- mnogojezíčnost -i ž (ȋ) znanje in redna raba mnogo jezikov: mnogojezičnost olajšuje inteligenci medsebojno sporazumevanje / mnogojezičnost opozorilnih napisov ♪
- mnógokàj mnógočésa zaim. (ọ̑-ȁ ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikaj: on bi ti vedel mnogokaj povedati; v mnogočem se ločiva ♪
- mnógokatéri -a -o zaim. (ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikateri: mnogokateri kmet pridela komaj zase; sam.: to bo mnogokaterim všeč ♪
- mnógokdàj prisl. (ọ̑-ȁ) knjiž. marsikdaj: mnogokdaj je obiskal tudi mene ♪
- mnógokdó mnógokóga zaim. (ọ̑-ọ̄) star. marsikdo: njegove pesmi mnogokomu niso všeč ♪
- mnógokjé prisl. (ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikje: mnogokje so začeli kositi ♪
- mnógokód prisl. (ọ̑-ọ̄) knjiž. marsikje: mnogokod je sodelovanje potrebno ♪
- mnogokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima mnogo kotov: v vrhnji plasti so zrnca mnogokotna, v spodnji pa okrogla ♦ arhit. mnogokotna apsida ♪
- mnogokótnik -a m (ọ̑) geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami: narisati mnogokotnik / enakostranični, tangentni, tetivni mnogokotnik; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki velikih krogov krogle ♪
- mnógokrat prisl. (ọ̑) izraža mnogo ponovitev: na Triglavu sem bil že mnogokrat // s primernikom izraža visoko stopnjo: uradno sporočilo govori o desetih ranjenih, vendar utegne biti število mnogokrat večje ♪
- mnogokráten -tna -o prid. (ā) ki ima mnnogo ponovitev: za nekatere je bilo potrebno mnogokratno naročilo ♦ kem. zakon o mnogokratnem razmerju mas lastnost snovi, da se z drugo snovjo veže v več kot enkratnem razmerju; num. mnogokratni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh ali več dukatov ♪
- mnogokrátnik -a m (ȃ) mat. število, ki je rezultat množenja s kakim številom: poiskati dva mnogokratnika števila šest / najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili ♪
- mnogokrátnost -i ž (ā) lastnost, značilnost mnogokratnega: mnogokratnost ponovitev ♦ mat. mnogokratnost korena ♪
- mnogoléten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dolgoleten: rezultat mnogoletnega truda; mnogoletno bivanje v tujini; končati mnogoletno delo / tramovi so črno okajeni od mnogoletnega dima ♪
- mnogolíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: opazovati mnogolične pojave družbenega razvoja / mnogolična osebnost, pokrajina; mnogolična tematika njegovih pesmi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov: mnogolična funkcija; mnogolična rešitev naloge ◊ min. mnogolična snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah; polimorfna snov ♪
2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 
