Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (2.626-2.650)


  1.      mlaskàv  -áva -o in mláskav -a -o prid. (ȁ á; á) tak, pri katerem se sliši mlaskanje: mlaskavo požiranje / mlaskavi udarci ♪
  2.      mláskniti  -em dov. (á ȃ) z (naglim) odmikom jezika od neba dati nizek, nezveneč glas: zadovoljno mlaskniti z jezikom / mlasknila je z ustnicami cmoknila ♪
  3.      mlàt  in mlát mláta m (ȁ á; ȃ) nekdaj orodje ali orožje v obliki sekire na eni in kladiva na drugi strani: tolči, udarjati z mlatom; kamnit, lesen, železen mlat ♪
  4.      mlát  -í ž (ȃ) nar. vzhodno mlačev, mlatev: biti utrujen od mlati / iti v mlat ♪
  5.      mlátec  -tca m (ā) nar. mlatič: mlatci so domlatili; bil je dober mlatec ♪
  6.      mlátenje  -a s (á) glagolnik od mlatiti: mlatenje žita / ročno, strojno mlatenje / slišalo se je mlatenje tolkačev / tvoje prazno mlatenje mi že preseda ♪
  7.      mlátev  -tve tudi mlátva -e ž (ȃ) delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: žetvi sledi mlatev; kadi se kot pri mlatvi // čas takega spravljanja: prišla je mlatev; ob košnji in mlatvi se vračajo domov ♪
  8.      mlatìč  -íča m (ȉ í) kdor mlati (žito): mlatiči so omlatiti vso pšenico; najeti mlatiče; bil je dober mlatič; star. jedel je kot mlatič z velikim tekom ♪
  9.      mlatílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) redko 1. mlatič: najeti mlatilce 2. ekspr. kdor tepe, pretepa: bič je prehajal od enega mlatilca k drugemu ♪
  10.      mlatílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mlačev, mlatev ali mlatenje: mlatilni pod / mlatilni stroj mlatilnica ♪
  11.      mlatílnica  -e ž (ȋ) stroj za mlatenje žita: pognati mlatilnico; ropot mlatilnic na vasi ♪
  12.      mlatílničar  -ja m (ȋ) kdor dela z mlatilnico: kombajnarji in mlatilničarji ♪
  13.      mlatíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se mlati: prinašati snope na mlatišče ♪
  14.      mlatítev  -tve ž (ȋ) nar. vzhodno mlačev, mlatev: ob mlatitvi postrežejo z gibanicami, svinino in pijačo ♪
  15.      mlatíti  in mlátiti -im nedov., prvi pomen tudi mláčen (ȋ á) 1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja: mlatiti ječmen, pšenico, rž; takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo 2. ekspr. udarjati, tolči: če še tako mlatiš po žeblju, ga ne boš zabil do kraja / mlatil je z gorjačo po njem; z vso močjo je mlatil po njegovem hrbtu / sovražne baterije spet mlatijo po okopih streljajo // tepsti, pretepati: neusmiljeno jo je mlatil; mlatila sta se kot za stavo // zamahovati, mahati: mlatiti po zraku; kot obseden mlati okrog sebe / mlatil je z nogami po zraku brcal 3. slabš. govoriti, pripovedovati: vedno mlati eno in isto; kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj 4. ekspr. jesti: vse življenje je mlatil močnik / otroci z velikim tekom mlatijo žgance ● ekspr. mlatiti prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. kadar se ga malo napije, mlati na levo in desno vse kritizira, obsoja ♪
  16.      mlatva  gl. mlatev ♪
  17.      mléč  -a m (ẹ̑) bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu; škrbinka: navadni mleč ♪
  18.      mléčec  -čca m (ẹ̑) nar. mleček: ta rastlina ima strupen mlečec / za svinjo je nabirala neki mlečec ♪
  19.      mléček  -čka m (ẹ̄) 1. mleku podoben sok nekaterih rastlin, navadno bel: v koreninah in steblih je bel mleček; iz odsekane veje kaplja gost mleček // mleku podobna tekočina sploh: te žleze izločajo nekak mleček 2. rastlina z lepljivim, mleku podobnim sokom: ob plotovih raste mleček ◊ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias; ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; čeb. matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel ♪
  20.      mléčen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na mleko: a) mlečne sestavine / mlečna maščoba b) trgovina z mlečnimi izdelki; mlečni kruh; mlečni riž riž, kuhan na mleku; mlečna čokolada; mlečne jedi c) mlečna posoda / mlečna farma; mlečna industrija 2. po barvi podoben mleku: mlečna svetloba svetilke; megla je postajala bolj mlečna in gosta / ekspr. ima mehek, mlečen obrazek / mlečno steklo belo, neprozorno 3. ki ima zaradi nezrelosti še mehko, kašasto vsebino: ajda je še mlečna; mlečna pšenična zrna so začela trdeti / peči mlečne koruzne storže 4. ekspr. mlad, neizkušen: bil je še ves mlad in mlečen; cvili kot kakšno mlečno dekle / vojno je doživljal v mlečnih letih ● vznes. mlečni brat človek, ki ga je dojila ista ženska; mlečna kuhinja kuhinja, v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov; mlečna restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; njihove krave so zelo mlečne dajejo, imajo dosti mleka ◊ anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; biol. mlečno kisanje kisanje, pri katerem nastaja mlečna kislina; bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus; kem. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja mléčno prisl.: mlečno bela polt; mlečno zelenkast odtenek ♪
  21.      mléčkast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben mlečku: nastala je mlečkasta zmes ♪
  22.      mléčnat  -a -o prid. (ẹ̄) podoben mleku: iz makove glavice se je pocedil mlečnat sok / megla je postajala vse bolj mlečnata / koruza je še mlečnata ima še mehko, kašasto zrnje mléčnato prisl.: mlečnato rdeč senčnik ♪
  23.      mléčnež  -a m (ẹ̄) nav. slabš. mlad, neizkušen človek: polk sestavljajo sami mlečneži / kot nagovor kaj boš ti, mlečnež ♪
  24.      mléčnica  -e ž (ẹ̄) 1. knjiž. mlekarica, molznica: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica 2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico 3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: užitne in strupene mlečnice / poprova mlečnica ◊ bot. mlečnice rastline z zelo drobnimi cveti v socvetjih, Euphorbiaceae ♪
  25.      mléčnik  -a m (ẹ̄) 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik 2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile 3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice 4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku ◊ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus ♪

   2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA