Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (2.601-2.625)


  1.      mladóstnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost mladostnega: ohranjati vitkost in mladostnost; sveža mladostnost njenega obraza ♪
  2.      mládotúrek  -rka m (ȃ-ú) pristaš gibanja v Turčiji v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki se bori za ustavno ureditev in modernizacijo države ♪
  3.      mladóven  in mládoven -vna -o prid. (ọ̄; á) star. mlad: mladovno brstje, lubje ♦ vet. mladovna krava krava v prvem obdobju po porodu ♪
  4.      mladóvje  -a in mládovje -a in mladovjè -à s (ọ̑; á; ȅ ȁ) nar. mlado drevje, mlad gozd: na poseki že raste mladovje // mlade veje, poganjki: krmiti koze z mladovjem / nežno mladovje brez ♪
  5.      mladožénec  -nca m (ẹ̑) nar. ženin: mladoženec in družbani // mladoporočenec, novoporočenec: obdarovanje mladožencev ♪
  6.      mláhati  -am tudi mlaháti -ám nedov. (á; á ȃ) knjiž., redko mahedrati, mahati: koža mu mlaha; prašiček mlaha z uhlji ♪
  7.      mláhav  -a -o in mlahàv -áva -o prid. (á; ȁ á) 1. ki je brez napetosti, čvrstosti, moči: mlahave mišice; njene roke so bile mlahave / mlahav gib; od bolezni je še mlahav / mlahav obraz 2. ekspr. ki je brez volje, odločnosti: postal je mlahav in neodločen / mlahav značaj / mlahava in slabotna volja mláhavo in mlahávo prisl.: mlahavo govoriti; prestreljena roka mu mlahavo visi ob telesu ♪
  8.      mláhavost  in mlahávost -i ž (á; á) lastnost, značilnost mlahavega: preprečevati mlahavost mišic / v rokah je čutil mlahavost / ekspr. omahljivost in mlahavost ljudi ♪
  9.      mláj 1 -a m (á) luna, ko je zatemnjena vsa njena površina: mlaj in polna luna / nocoj bo mlaj // čas, ko je taka luna: od zadnjega mlaja v letu; vreme ob mlaju ♪
  10.      mláj 2 -a m (á) visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras: sredi vasi, pred vhodom v hišo stoji mlaj; postavljati mlaje za praznik; okrašen, visok mlaj; na vrhu mlaja vihra zastava ♪
  11.      mlája  -e ž (á) bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih; konopnica ♪
  12.      mlájev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mlaj1: tiha mlajeva noč / mlajev mesec ♪
  13.      mlájši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od mlad: za njim je odšel mlajši brat; poročen je z deset let mlajšo ženo; izbral si je najmlajše dekle; mlajši si od mene; videti je mlajša, kot je v resnici / kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu pokličite Janeza Dolenca mlajšega [ml.] 2. ki ima razmeroma malo let: mlajši ljudje; okradel ga je mlajši moški; mlajši pesniki in pisatelji; v zboru so večinoma mlajše ženske / v mlajših letih je bil dober lovec 3. ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlajši tehnološki postopek; ta način oblačenja je mlajši / publ. izkopali so okostje mlajšega datuma; najmlajše obdobje zemeljske zgodovine ◊ arheol. mlajša kamena doba doba, ki je sledila starejši kameni dobi; sam.: mlajši ga ne poznajo več; sosedova najmlajša; prim. mlad ♪
  14.      mláka  -e ž (á) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako; žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami sredi plitvega, kalnega morja ∙ ekspr. otroci se kopljejo v vsaki mlaki kjerkoli je kaj vode // redko manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlake na cesti, kolovozu 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: ponesrečenec je ležal v mlaki krvi 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: Ali sram ga je čiste lepote, ki .. je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semanji krčmi, neoškropljena od mlak in luž, od kvant in kletev (I. Cankar) / z oslabljenim pomenom utonil je v mlaki greha ♪
  15.      mlákar  -ja m (ȃ) nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae: mali, navadni mlakar ♪
  16.      mlákarica  -e ž (ȃ) zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice ♪
  17.      mlákica  -e ž (á) manjšalnica od mlaka: vse mlake in mlakice so se posušile / mlakica krvi ♪
  18.      mlakúža  -e ž (ú) 1. plitvejša kotanja s stoječo kalno vodo: pasti, zabresti v mlakužo / ekspr. to jezero je prava mlakuža je kalno; je majhno // ekspr. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlakuže na cesti 2. voda v mlakuži, iz mlakuže: zajeti mlakužo // slabš. umazana, nečista voda sploh: te mlakuže ne bom pil 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: valja se v mlakuži, a si tega ne prizna ♪
  19.      mlakúžast  -a -o prid. (ú) poln mlakuž: kotanjasta in mlakužasta cesta // slabš. kalen, umazan: mlakužast studenec / mlakužast vodnjak ♪
  20.      mlakúžen  -žna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na mlakužo: mlakužno blato / pes je prišel do potoka in začel lokati mlakužno vodo kalno, umazano / travnik je mlakužen / mlakužno življenje ♪
  21.      mlakúžnica  -e ž (ȗ) redko voda v mlakuži, iz mlakuže: žabe v mlakužnici ♪
  22.      mlámol  -a m (á) star. brezno, prepad: pasti v mlamol; globok, temen mlamol / mlamol noči ♪
  23.      mlásk  in mlàsk mláska m (ȃ; ȁ á) posamezen glas pri mlaskanju: slišali so se pridušeni mlaski // mlaskanje: mlask pri jedi; šalj. mlask poljubov ♪
  24.      mlaskánje  in mláskanje -a s (ȃ; á) glagolnik od mlaskati: glasno mlaskanje / kočijaževo mlaskanje konju ♪
  25.      mláskati  -am, in mláskati tudi mlaskáti -am, in mlaskáti -ám nedov. (á ā; á á á; á ȃ) 1. z (naglim) odmikanjem jezika od neba dajati nizke, nezveneče glasove: pri jedi mlaska in cmoka; ob pogledu na klobaso je pes začel mlaskati; poželjivo, sladkosnedno mlaskati / mlaskati z jezikom / ekspr. z užitkom mlaska zadnji grižljaj / čevlji so mlaskali v razmočenem blatu 2. ekspr. dajati mlaskanju podobne glasove: veselo je mlaskal z bičem po zraku mlaskajóč -a -e: mlaskajoči glasovi; mlaskajoče pitje ♪

   2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA