Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (2.451-2.475)


  1.      mistrál  -a m (ȃ) 1. meteor. hladen veter na francoski sredozemski obali, ki piha s kopnega na morje: mistral prinaša mraz 2. poljud. maestral: z morja je pihal topel mistral ♪
  2.      mìš  míša m (ȉ í) nar. miš ž: ujel se je stari miš / pol tiča pol miša netopir ♪
  3.      mìš  míši ž (ȉ í) majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo / past, strup za miši ● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši ◊ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš ♪
  4.      mišák  -a m (á) mišji samec: smrček mladega mišaka ♪
  5.      míšar  -ja m (ȋ) zool. kanja: postovke in mišarji ♪
  6.      mišelóvka  -e ž (ọ̑) past za miši: nastaviti mišelovko; miš je ušla iz mišelovke ♪
  7.      míšica  -e ž (ȋ) organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela: mišica se iztegne, napne, skrči; z delom, telovadbo krepiti, razvijati mišice; ohraniti, sprostiti mišice; mlahave, napete, prožne mišice; močne, šibke mišice; delovanje, napetost, sila mišic; mišice in kosti / dihalne, žvekalne mišice; golenske, obrazne, trebušne mišice; srčna mišica ◊ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; krožna mišica ki zapira in odpira odprtino; ploščata, trikotna, vretenasta mišica; progaste ali skeletne mišice ki se krčijo po človekovi volji; zool. letalne mišice ki ptici pri letanju gibljejo peruti ♪
  8.      míšičast  -a -o prid. (ȋ) ki ima (razmeroma) močno razvite mišice: mišičast telovadec; ima močne, mišičaste roke / raztegljivo mišičasto žrelo ♪
  9.      míšičav  -a -o prid. (ȋ) mišičast: mišičav in plečat fant; mišičavo telo ♪
  10.      míšičavost  tudi mišičávost -i ž (ȋ; á) značilnost mišičastega: mišičavost telesa; koščenost in mišičavost ♪
  11.      míšičen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mišico: mišična vlakna / mišični krč, vzgib / mišični revmatizem / med votlinami je mišična pregrada mišičnata ♦ anat. mišična glava trupu bližji ali zgornji del mišice; mišična ovojnica mrena, ki ovija mišico; med. mišična atrofija ♪
  12.      míšičevje  -a s (ȋ) mišice telesa ali dela telesa: krepiti mišičevje; imeti dobro razvito mišičevje nog / kožno mišičevje; oslabelost srčnega mišičevja ♪
  13.      míšičje  -a s (ȋ) mišice telesa ali dela telesa: s telovadbo, masažo krepiti mišičje; mlahavo, napeto, prožno mišičje; mišičje nog, rok / srčno mišičje ♦ anat. skeletno mišičje ♪
  14.      míšičnat  -a -o prid. (ȋ) ki je iz mišic: jezik je mišičnat organ; mišičnata stena želodca / velik, mišičnat človek mišičast ♪
  15.      mišičnína  -e ž (ȋ) anat. mišična snov, ki se krči in razteza: človeška mišičnina ∙ ekspr. kupiti kilogram puste mišičnine mesa ♪
  16.      míšičnost  -i ž (ȋ) redko mišičavost: njegova atletska mišičnost ♪
  17.      míšina  -e ž (ȋ) mišja luknja: miška je smuknila v mišino ♪
  18.      míšjak  -a m (ȋ) bot., v zvezi pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum: zastrupiti se s pikastim mišjakom ♪
  19.      míšjak  tudi míšjek -a m (ȋ) mišji iztrebek: v skrinji je bilo veliko mišjakov ♪
  20.      mišják  -a m (á) mišji samec: mišjak je smuknil v luknjo ♪
  21.      míšji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na miši: mišji mladič, samec / mišja luknja / dlaka mišje barve / ekspr. mežikal je s svojimi mišjimi očmi majhnimi, drobnimi ∙ ekspr. lase ji je spletla v dva mišja repka v drobni kiti; ekspr. od svojega ne odstopi niti za mišjo dlako prav nič; ekspr. rad bi že zapustil to mišjo luknjo in se preselil v spodobno stanovanje zelo majhno, slabo stanovanje ♦ bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum ♪
  22.      míšjica  -e ž (ȋ) zastar. zelo strupen bel prah brez okusa; mišnica: zastrupila ga je z mišjico ♪
  23.      míška  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od miš: miška je smuknila v luknjo; loviti miške; gleda kot miška iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; tiho kot miška je sedel v kotu; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče 2. ekspr. ženska, navadno mlajša, prikupna, ali otrok: ta miška mi noče iz glave / kot nagovor kam greš, miška 3. nav. mn. ocvrto pecivo iz kvašenega testa: delati, jesti miške; flancati, krofi in miške ◊ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško ♪
  24.      míškica  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od miš(ka): gnezdo majhnih miškic / kot nagovor moja zlata miškica ♪
  25.      míško  -a m (ȋ) 1. konj črno sive barve: vprezi miška in fuksa 2. ekspr. medved: miško je nerodno plesal ob ciganu 3. ekspr. deček, fantek: ne draži miška, da ne bo spet jokal / kot nagovor pojdi, miško mali ♪

   2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA