Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (2.351-2.375)


  1.      mínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mina1: minski drobec mu je odtrgal roko / minska eksplozija / minsko polje kraj, področje, kjer so položene, nastavljene mine / minska vrtina ♦ teh. minski detektor ♪
  2.      mínstrel  -a m (ȋ) lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo: trubadurji in minstreli ♪
  3.      minuciózen  -zna -o prid., minucióznejši (ọ̑) knjiž. zelo podroben, natančen: minuciozen opis; detajlna, minuciozna risba; delo ob izkopavanju je minuciozno in zamudno / minuciozna natančnost minuciózno prisl.: minuciozno razčleniti pojav ♪
  4.      minucióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. velika podrobnost, natančnost: minucioznost opisa / z vso minucioznostjo razčlenjuje vprašanje za vprašanjem ♪
  5.      mínuend  -a in minuènd -ênda in -énda m (ȋ; ȅ é, ẹ́) mat. število, od katerega se odšteva, zmanjševanec ♪
  6.      minúli  -a -o prid. (ú) 1. raba peša pretekli: zgodilo se je konec minulega leta; v minulem stoletju / pravljice iz davno minulih časov // prejšnji: sestanek je bil minulo sredo / minulo noč ni mogla spati ♦ ekon. minulo delo v preteklosti opravljeno delo, ki se izraža v proizvedenih dobrinah 2. knjiž. končan: po minulem dopustu je odpotoval v tujino; sam.: pripovedovanje o minulem; prim. miniti ♪
  7.      minúlost  -i ž (ú) knjiž. preteklost: minulost in sedanjost / zgodilo se je v nedavni minulosti / pozabiti hoče na svojo minulost ♪
  8.      mínus  -a m (ȋ) 1. mat. znak za odštevanje: minus in plus / znak minus / žarg. pazi na minuse // negativni predznak: postavi minus pred pet / predznak minus / neskl. plus deljeno z minus je minus ∙ žarg., šol. profesor je pri spraševanju delil same minuse je zapisoval minuse kot negativne ocene 2. pog. negativna, slaba stran: napadli so prvi, in to je velik minus za nas; pretehtati je treba vse minuse in pluse te zveze 3. pog. primanjkljaj, izguba: v plačilni bilanci imamo minus ♪
  9.      mínus  neskl. pril. (ȋ) 1. mat. izraža, da je število manjše od nič: minus pet [-5]; kvadratni koren iz minus ena 2. ki je na (merilni) lestvici pod ničlo: najnižje nočne temperature med minus pet in minus deset ● žarg., šol. dobil je minus štiri, redko štiri minus oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremu ◊ fiz. očala z dioptrijo minus tri ki označuje kratkovidnost ♪
  10.      mínus  prisl. (ȋ) mat. izraža odštevanje; manj: pet minus tri je dve [5 — 3 = 2]; iks minus ipsilon ∙ žarg. računaj deset kil minus posoda zmanjšano za toliko, kolikor tehta posoda ♪
  11.      minúskula  -e ž (ȗ) 1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja 2. knjiž. mala črka: majuskule in minuskule ♪
  12.      minúskulen  -lna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na minuskulo: minuskulni štirivrstični pisni sistem / minuskulna črka ♪
  13.      minúta  -e ž (ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del ure: šteti minute; gol so dosegli v četrti minuti (igre); čez dve minuti bo poldne; pet minut porabi za oblačenje; vlak ima trideset minut zamude / minuta molka / kandidat je imel minuto (časa) za premislek; ura zaostaja (za) deset minut na dan; petnajst minut od tod; sedemdeset udarcev na minuto, v minuti 2. ekspr. nedoločen zelo kratek čas: samo ena minuta je bila potrebna, da sem to storil / počakaj minuto, za minuto; minuto pozneje je počilo ● ekspr. vsaka minuta je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. zdaj preživlja bridke minute težko mu je, trpi; ekspr. še to minuto pojdi takoj, brez odlašanja; ekspr. do te minute sem tako mislil dozdaj; ekspr. rešili so ga zadnjo minuto v zadnjem trenutku, hipu; ekspr. niti minute miru ji ne privošči prav nič; neprestano jo nadleguje; ekspr. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; ekspr. prihaja do minute točno zelo; minuta zamujena ne vrne se nobena ◊ geogr. minuta šestdeseti del stopinje geografske dolžine ali širine; geom. (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje ♪
  14.      minutáža  -e ž (ȃ) žarg., rad. dolžina (oddaj, posnetkov), izražena v minutah: povprečna mesečna minutaža posameznih oddaj; minutaža zborovskih skladb / potrebna je natančna minutaža ♪
  15.      minúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na minuto: minutni kazalec / minutni prizori ◊ med. minutni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje v eni minuti ♪
  16.      minútica  -e ž (ȗ) ekspr. manjšalnica od minuta: nekaj kratkih minutic / oglasila se je le za hipec, minutico ♪
  17.      minútka  -e ž (ȗ) ekspr. nanjšalnica od minuta: nekaj minutk boš že preživel brez nje / kot vljudnostna fraza počakaj minutko, prosim ♪
  18.      minútnik  -a m (ȗ) knjiž. minutni kazalec: premikanje minutnika ♪
  19.      mío  neskl. pril. (ȋ) fin., kratica milijon: stroški znašajo pet mio dinarjev ♪
  20.      miocén  -a m (ẹ̑) geol. starejša doba mlajšega terciarja: okamnine iz miocena ♪
  21.      miokárd  -a m (ȃ) anat. srčna mišica: vnetje miokarda ♪
  22.      miokardítis  -a m (ȋ) med. vnetje srčne mišice: zdraviti miokarditis ♪
  23.      mióm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic mišičnega tkiva: miom na maternici ♪
  24.      mír  -ú in -a m (ȋ) 1. stanje brez vojne, spopadov: delati, prizadevati si za mir; obvarovanje miru na svetu; vojna in mir / publ.: na meji je bil mir zelo negotov; politika miru in sodelovanja med narodi / pohod miru v nekaterih deželah manifestacija za mir; Nobelova nagrada za mir za delo, prizadevanje za mir 2. dogovor o končanju vojne, spopadov: kršiti mir / skleniti častni, sramotni mir; separatni ali posebni mir ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike / podpisati mir ♦ zgod. vestfalski mir sklenjen leta 1648 ob koncu tridesetletne vojne 3. stanje brez prepirov, sporov med ljudmi: s prihodom te ženske se je končal mir v vasi / rad bi živel v miru in prijateljstvu z vsemi // stanje brez velikih družbenih, političnih nasprotij: zdaj je v državi mir; doseči red in mir v deželi // stanje brez hrupa, nereda: skrbeti za mir med manifestacijami / vzdrževati javni red in mir / demonstracija je potekala v miru 4. stanje brez hrupa, ropota: v sobi je bil mir; na tej cesti ni miru / ekspr.: okoli nas je bil blažen mir; v dvorani je vladal gluh mir / ekspr. ali bo že mir ali ne / kot vzklik otroci, mir // stanje brez hrupa, vznemirjenj: potreben mu je mir in počitek; želeti si miru / knjiž. mir je legel na pokrajino; nedeljski mir / kazen za kalivce nočnega miru / prijeten mir gozda 5. stanje notranje ubranosti, urejenosti: izgubiti, najti mir; v sebi je začutil velik mir / občudovati mir na njenem obrazu / duševni, srčni mir / pri njej najde mir in tolažbo / v medmetni rabi, v krščanstvu: mir z vami; ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; naj počiva v miru // stanje brez notranje napetosti, vznemirjenja: miru in pozabljenja je iskal v pijači; brez miru tava okrog / ekspr. to ji je povedal z ledenim, suhim mirom 6. v medmetni rabi, v zvezi daj(te) (no) mir izraža začudenje, zavrnitev: daj no mir, to so le čenče; dajte no mir, še tega je treba / oženil da se je, daj no mir ● ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir (pri hiši) da te ne bo več prosil, nadlegoval; ekspr. z otroki je bil potem mir niso več razgrajali, nagajali; med njimi še vedno ni miru še se prepirajo, si nasprotujejo; ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. misel, vest mu ni dala miru ga je vznemirjala; ekspr. ni si dal miru, dokler ni vsega opravil ni odnehal, počival; ekspr. ženske nimajo miru pred njim pogosto, neprestano jih nadleguje, se jim vsiljuje; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; delati mir miriti; pri miru biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pustiti koga na miru, pri miru ne motiti, ne nadlegovati, ne vznemirjati ga; ne vtikati se v njegove zadeve; sedeti, stati pri miru brez gibanja, premikanja; božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki ♪
  25.      míra  -e ž (í) dišeča smola nekaterih tropskih dreves: vonj mire in kadila ♪

   2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA