Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (1.726-1.750)



  1.      mesijaníst  -a m () knjiž. pristaš mesijanstva: biti navdušen mesijanist / nazori Mickiewicza in drugih poljskih mesijanistov
  2.      mesijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na mesijo ali mesijanstvo: vpliv mesijanske ideje / mesijansko poslanstvo tega naroda / mesijansko trpljenje
  3.      mesijánstvo  -a s () knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: pomen mesijanstva v delih Dostojevskega / slovansko mesijanstvo / verovati v mesijanstvo lastnega naroda
  4.      mesílec  -lca [lc in c] m () kdor mesi: mesilec testa // teh. mesilnik
  5.      mesílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na mesenje: mesilni čas / mesilni stroj
  6.      mesílnica  -e ž () knjiž., redko miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnico
  7.      mesílnik  -a m () 1. teh. mesilni stroj: pekarna je kupila nov mesilnik 2. knjiž., redko miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnik
  8.      mesíti  in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen ( ẹ́) 1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: mesiti testo; mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost // ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati: mesiti barve 2. ekspr. gaziti: mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato ● ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo
  9.      meskalín  -a m () farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina; barvne halucinacije pod vplivom meskalina
  10.      mesmerízem  -zma m () psiht. Mesmerjev nauk o animalnem magnetizmu in njegovi terapevtski uporabi ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja: mesmerizem je povzročil veliko vznemirjenje / ukvarjati se z mesmerizmom
  11.      mesnàt  -áta -o prid. ( ā) 1. nanašajoč se na meso: polipi so brez kosti, popolnoma mesnati / ta pes ima uhlje mesnate barve 2. ki ima (razmeroma) veliko mesa: mesnate živali; ekspr. mož je majhen, a precej mesnat / mesnat obraz debel; mesnate ustnice / letos so češnje, jagode zelo mesnate 3. bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: rastline z mesnatimi listi, stebli; kaktusi in druge mesnate rastline ◊ agr. prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa
  12.      mesnática  -e ž () usnj. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: pred strojenjem mesnatico odstranijo
  13.      mesnátost  -i ž (á) značilnost mesnatega: zaradi velike mesnatosti je ta pasma prašičev cenjena ♦ bot. mesnatost listov
  14.      mesníca  -e ž (í) prostor, v katerem se meso seka in prodaja: v naši ulici so odprli novo mesnico; iti v mesnico / zaposlen je v mesnici // star. klavnica: pobiti živino v mesnici
  15.      mesnína  -e ž () 1. izdelki iz mesa: postregli so mu z mesnino in vinom; klobase, gnjat in druga mesnina / kos mesnine / prekajena, suha mesnina 2. redko mesna snov: kosti dajejo oporo mehki mesnini / ta žival žre vsakršno mesnino
  16.      mesnják  -a m (á) nar. gorenjsko prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: klobase visijo v mesnjaku
  17.      mesno...  ali mêsno... prvi del zloženk (ē) nanašajoč se na meso: mesnobarven; mesnopredelovalen
  18.      mesó  -á s (ọ̑) 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru 2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal 3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost // nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom 4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo ● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človekgastr. belo meso kokošje, telečje meso; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
  19.      mesoglédnik  -a m (ẹ̑) nekdaj oseba, usposobljena za pregled mesa zaklane živali: občinski mesoglednik
  20.      mesojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. mesojeda žival: zobovje mesojedov; mačke, volkovi in drugi mesojedi 2. ekspr. kdor rad je meso: tak mesojed kot sosed pa nisem
  21.      mesojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z mesom: volkovi, mačke in druge mesojede živali ◊ bot. mesojeda rastlina rastlina, ki z lepljivimi izločki lovi in s prebavnimi sokovi razkraja majhne žuželke
  22.      mesojédec  -dca m (ẹ̑) 1. mesojeda žival: zobovje mesojedcev; človek ima krajše črevo kot rastlinojedci, vendar daljše kot mesojedci 2. ekspr. kdor rad je meso: bil je velik pivec in mesojedec
  23.      mesojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) mesojed: mesojedne živali
  24.      mesojédka  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od mesojedec, mesojed: ta riba je nenasitna mesojedka / soseda je velika mesojedka 2. nestrok. mesojeda rastlina
  25.      mesopúst  -a m () 1. zastar. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam; pust: ob mesopustu sta še skupaj popivala 2. v ruskem okolju štiridesetdnevni post: ob mesopustu ni bilo plesov in porok

   1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA