Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (1.201-1.225)



  1.      medeníca 1 -e ž (í) anat. del telesnega ogrodja v spodnjem (zadnjem) delu trupa: zlomiti si medenico; človeška, živalska medenica; moška, ženska medenica // votlina, ki jo to ogrodje dela: imeti ozko, široko medenico / mala spodnji del te votline, velika medenica zgornji del te votline
  2.      medeníca 2 -e ž (í) star. (hruška) medenka: letos je medenica dobro obrodila
  3.      medeníca  in médenica -e ž (í; ẹ̑) redko predmet iz medi, navadno posoda: v medenico vliti vodo / prinesi medenico mleka
  4.      medeníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na medenica1: medenične kosti / medenična votlina / medenični izhod izhod, skozi katerega pride plod ob porodu; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice
  5.      medeníka  -e ž (í) knjiž. melisa: čaj iz listov medenike ◊ bot. gozdna rastlina z dlakavim steblom in belimi ustnatimi cveti, Melittis melissophyllum
  6.      medenína  -e ž (í) 1. raba peša zlitina bakra in cinka; med: gumb iz medenine 2. izdelki iz medi: medenina na komatih
  7.      medenínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz medi, medenine: medeninast gumb; medeninasti našitki; medeninasta kljuka, zajemalka 2. podoben medi: medeninast sijaj / medeninast zvok kot ga ima glasbilo iz medi
  8.      medenják  -a m (á) 1. nav. mn. drobno pecivo z dodatkom medu in dišav: peči medenjake; kupiti kilogram medenjakov 2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav: razrezati medenjak
  9.      médenje  in mêdenje in métenje in mêtenje -a s (ẹ́; é) glagolnik od mesti, delati maslo: medenje smetane
  10.      medênje  -a s (é) glagolnik od mediti: medenje sadja / medenje smreke; čas medenja
  11.      medénka  -e ž (ẹ̄) hruška, ki je po medenju zelo sladka: medenke so že zrele / pred hišo raste medenka
  12.      medénka  in médenka -e ž (ẹ̄; ẹ̑) zastar. igla (iz medi): z medenko pripeti šopek
  13.      medenobárven  -vna -o prid. () ki je take barve kot med m ali med ž: medenobarven mesec
  14.      medénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost medenega, sladkega: poznati medenost rastlin / ekspr. medenost njenih besed
  15.      mèdetáža  -e ž (-) grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama: trgovina je v pritličju in v medetaži; hiša z medetažami
  16.      mèdetážen  -žna -o prid. (-) nanašajoč se na medetažo: medetažni način gradnje / medetažna hiša
  17.      mèdfakultéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki je, poteka med fakultetami: medfakultetna konferenca; medfakultetno prvenstvo v košarki / dobri medfakultetni odnosi
  18.      mèdfázen  -zna -o prid. (-ā) ki je, poteka med različnimi fazami dela: medfazna kontrola; medfazna obremenitev v proizvodnji ♦ ekon. medfazni prometni davek davek, ki ga plača proizvajalec na vsaki stopnji delitve dela; elektr. medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma
  19.      medgórje  -a s (ọ̑) geogr. nižji, prehoden svet med gorami: razsežno medgorje
  20.      mediácija  -e ž (á) knjiž. posredovanje, stik: med upravljanjem in samoupravljanjem prihaja do mediacije / pri analizi je treba upoštevati mrežo mediacij posrednih členovjur. posredovanje med sprtima stranema v mednarodnih odnosih
  21.      mediálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na medij: njegove medialne sposobnosti / medialna raba glagola 2. knjiž. srednji, sredinski: izbrati medialno pot med čim // anat. ki je bližje sredinski ravnini telesa: medialna stran stegna
  22.      mediátor  -ja m () knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo
  23.      medíca  -e ž (í) alkoholna pijača iz medu: piti medico; požirek medice / kuhanje, vrenje medice
  24.      medicína  -e ž () 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije / doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / redko ukvarjati se z medicino z zdravstvommed. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino
  25.      medicinálen  -lna -o prid. () farm. ki ima zdravilne dodatke, zdravilen: medicinalno milo; zdravnik je predpisal medicinalno vino

   1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA