Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (11.251-11.275)



  1.      poprijèm  -éma m ( ẹ́) glagolnik od poprijeti: s krepkim poprijemom se je dvignil nad previs / klini za poprijem
  2.      poprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal // prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček 2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju // začenjati, navadno za kom a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal ● star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati učenja / poprijemati se gospodarstva poprijemáje: poprijemaje vleči vrv
  3.      populízem  -zma m () 1. lit. francoska literarna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki zajema snov iz življenja delavskega razreda: predstavniki populizma 2. polit., v kapitalističnih deželah gibanje, ki poudarja pomen nižjih, zlasti kmečkih slojev za razvoj družbe, države
  4.      porazmestíti  -ím tudi porazméstiti -im dov., porazmésti; porazméstil; porazmeščèn tudi porazméščen ( í; ẹ̄ ẹ̑) nav. ekspr. drugega za drugim razmestiti: porazmestiti pohištvo; gostje so se porazmestili v hotelu / porazmestiti delavce po delovišču razmestiti
  5.      porazmísliti  -im dov., porazmíšljen (í ) knjiž. nekoliko premisliti: moral je porazmisliti o tem; porazmislil bom, kaj bi bilo treba storiti
  6.      porazuméti se  -úmem se stil. -uméjem se dov., tudi porazúmel se; porazúmljen (ẹ́ , ẹ̑) zastar. sporazumeti se, dogovoriti se: čas je, da se porazumemo / z vsemi se je lahko porazumela
  7.      porédkem  in po rédkem prisl. (ẹ̑) redko poredko: pisma so prihajala poredkem
  8.      porédkoma  prisl. (ẹ̑) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: dopisujeta si le poredkoma; čebele le še poredkoma letajo iz panja / vidiva se bolj poredkoma
  9.      pòreformacíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas po reformaciji: poreformacijski boji / poreformacijska doba
  10.      porimljániti  -im dov.) narediti kaj rimsko, latinsko: porimljaniti osvojena ozemlja
  11.      pòrkamadôna  in pòrkamadóna in pòrka madôna in pòrka madóna medm. (-; -ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ustavi jih, porkamadona
  12.      poromániti  -im dov.) narediti kaj romansko: poromaniti deželo; prebivalstvo mest se je hitro poromanilo porománjen -a -o: poromanjena pokrajina
  13.      porómati  -am dov. (ọ̑) 1. rel. oditi k romarski cerkvi, v sveti kraj: poromati v Lurd, Meko; pren., ekspr. poromati na Prešernov grob 2. ekspr. odpotovati, oditi: še danes bom poromal k njemu / misel je poromala v rojstno vas / njegov pogled je poromal po sobi
  14.      porumenélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost porumenelega: porumenelost listja / zaprašenost in porumenelost papirja
  15.      porumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
  16.      porumenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. rumeneti: gozd že porumeneva
  17.      porumeníti  -ím dov., poruménil ( í) narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino
  18.      posámen  -mna -o prid. () zastar. posamezen: slišati je bilo posamne glasove
  19.      posámez  prisl. () knjiž. posamič: kozorogi se pasejo ponavadi v čredi, redko posamez / kliči vsakega posamez posebej, zase
  20.      posámezen  -zna -o prid. () mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih // mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posameznikimeteor. popoldne so možne posamezne nevihte posámezno prisl.: prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno
  21.      posámeznica  -e ž () ženska oblika od posameznik: posamezniki in posameznice / prvenstvo, tekmovanje posameznic
  22.      posámeznik  -a m () vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posameznik tega ne zmore; le malokateri posameznik ga posluša; poznati delo, življenje posameznika; posameznik in družba / vsak posameznik je zanimiv / naloge, ki jih opravljajo posamezniki; delati, govoriti s posamezniki; genialni posamezniki ♦ šport. med posamezniki vodi naš najboljši atlet
  23.      posámeznikov  -a -o () pridevnik od posameznik: posameznikovo delo, obnašanje; to je družbeno in posameznikovo zlo
  24.      posámeznost  -i ž () 1. kar je mišljeno, obravnavano izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: predstavil jim je posameznosti in celoto / predstava je nova in živa v vseh posameznostih 2. lastnost, značilnost posameznega: človekova posameznost; posameznost stvari
  25.      posámič  prisl. () izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: učenci naj najprej berejo posamič, potem pa skupno; gostje prihajajo posamič ali v skupinah; vstopajte posamič po eden / če so bile veje pretežke, sta jih vlačila posamič vsako zase / redko vsako jajce zavij posamič posebej, zase

   11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA