Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (10.901-10.925)


  1.      pólmrák  -a [u̯m] m, mn. tudi pólmrakóvi (ọ̑-ȃ) 1. čas, ko začne prehajati dan v noč: polmrak je že / večerni polmrak 2. stanje ozračja, ko je vidljivost nekoliko zmanjšana: v dvorani je bil polmrak; pren., ekspr. ni maral polmraka, hotel je resnico ♪
  2.      pólmŕtev  -tva -o [u̯m] prid. (ọ̑-ŕ) skoraj mrtev: z injekcijo obuditi polmrtvega starčka; našli so ga polmrtvega v gozdu / ekspr. nekaj desetletij polmrtvo mesto se je začelo naglo razvijati ∙ ekspr. od strahu polmrtev človek zelo prestrašen; ekspr. biti polmrtev od naporov zelo utrujen ♪
  3.      polnojármenik  -a [u̯n] m (ȃ) les. stroj za istočasno žaganje celega hloda v deske: delati pri polnojarmeniku; polnojarmenik in krožna žaga ♪
  4.      pólnomád  -a [u̯n] m (ọ̑-ȃ) pripadnik ljudstva, ki se del leta seli iz kraja v kraj: na robovih puščave živijo še nomadi in polnomadi // kdor se del leta seli iz kraja v kraj sploh: pastirji, ki poleti pasejo v gorah, pozimi pa odidejo s čredami v toplejše pokrajine, so polnomadi ♪
  5.      polnomásten  -tna -o [u̯n] prid. (á) agr. ki ima vso maščobo: polnomastni sir; polnomastno mleko ♪
  6.      polnomóčen  -čna -o [u̯n] prid. (ọ̑) zastar. pooblaščen: polnomočni predstavnik organizacije ♪
  7.      polnomôčen  -čna -o [u̯n] prid. (ó) nestrok. pravnomočen: polnomočna odločba ♪
  8.      polnomóčje  -a [u̯n] s (ọ̑) zastar. pooblastilo: dati, imeti polnomočje; dobil je polnomočje, da upravlja s tem / podpisati polnomočje ♪
  9.      polòm  -ôma m (ȍ ó) 1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: bližati se polomu; zaradi slabega gospodarjenja je prišlo do poloma; rešiti podjetje pred polomom / gospodarski polom / ekspr.: njun zakon je pred polomom ločitvijo; polom vzhodne fronte zlom // ekspr. popoln neuspeh: predstava je doživela polom; polom na volitvah 2. ekspr. hrup, trušč: otroka je ves ta polom v hiši prestrašil / to bo spet polom, ko bo to izvedel 3. glagolnik od polomiti: polom dreves / polom v gozdu zaradi snega, viharja ◊ geol. premaknitev zemeljskih plasti ob kaki drsni ploskvi ♪
  10.      polomástiti  -im dov. (á ȃ) 1. krajši čas lomastiti: nekaj je polomastilo za njimi, potem je bilo pa vse tiho 2. ekspr. s silo polomiti, potrgati: vihar je polomastil drevje; polomastiti veje ♪
  11.      polomíja  -e ž (ȋ) ekspr. 1. popoln neuspeh: bati se polomije; predstava je doživela polomijo / zaradi polomije v šoli so bili z njim neprijazni // kar je popolnoma neuspešno: novi most je polomija; družinska polomija 2. polomljena stvar: pospraviti polomijo; kaj boš s to polomijo ♦ gozd. zaradi snega, viharja polomljeno drevje ♪
  12.      polomijáda  -e ž (ȃ) ekspr. popoln neuspeh: odgovoren je za polomijado ob volitvah // kar je popolnoma neuspešno: njun zakon je polomijada ♪
  13.      polomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje // povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti 2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil 3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil // narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil ● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan polómljen -a -o: polomljena ograja; polomljeno drevo ∙ ekspr. iz službe je prišel ves polomljen zelo utrujen; ekspr. govoril je v polomljeni angleščini slabi, nepravilni ♪
  14.      polómljenec  -nca m (ọ́) ekspr. invalid, pohabljenec: po oglih so posedali polomljenci in siromaki ◊ gozd. (zaradi snega, viharja) polomljeno drevo ♪
  15.      polomnína  -e ž (ȋ) gozd. (zaradi snega, viharja) polomljene veje, drevesa: pospraviti polomnino ♪
  16.      pólpísmen  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki zna samo brati, ne pa pisati: statistični podatki o nepismenih in polpismenih prebivalcih države 2. ekspr. ki se slabo, nepravilno izraža, zlasti pismeno: bil je inženir, vendar polpismen // jezikovno slab, nepravilen: polpismen članek ♪
  17.      pólpísmenost  -i [u̯p] ž (ọ̑-ȋ) 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost ♪
  18.      póltemà  -è in póltèma -e [u̯tǝm] ž (ọ̑-ȁ ọ̑-ȅ; ọ̑-ǝ̀) ne popolna tema: ko se je oko privadilo polteme, je v kotu opazil zaboj / stopiti v poltemo ♪
  19.      póltèmen  tudi póltemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. póltemán -mnà -ò [u̯tǝm] prid. (ọ̑-ǝ̀ ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ǝ̀; ọ̑-ȃ ọ̑-ȁ) ki ni popolnoma temen: poltemen hodnik / poltemna očala póltemnó in póltèmno prisl., v povedni rabi: v sobi je poltemno ♪
  20.      polúmpati  -am dov. (ȗ) pog. krajši čas veseljačiti, popivati: včasih rad (malo) polumpa ♪
  21.      pólzemlják  -a [u̯z] m (ọ̑-á) jur., nekdaj kdor ima polovico celega grunta: fevdalne obveznosti polzemljakov ♪
  22.      pomáda  -e ž (ȃ) knjiž. mazilo, krema: lasje so se mu svetili od pomade; namazati si ustnice s pomado; lonček pomade / bela, rožnata pomada; lasna pomada ♪
  23.      pomáden  -dna -o (ȃ) pridevnik od pomada: pomadni lonček ♪
  24.      pomadizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. nanašati mazilo, kremo, navadno na lase: pomadizirati lase pomadizíran -a -o: pomadiziran in parfumiran ♪
  25.      pomadžáriti  -im dov. (ā ȃ) narediti kaj madžarsko: pomadžariti obmejne vasi; plemstvo se je pomadžarilo ♪

   10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926 10.951 10.976 11.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA