Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (10.826-10.850)


  1.      pojémek  -mka m (ẹ̑) fiz. zmanjšanje hitrosti na časovno enoto: izračunati povprečni pojemek; pospešek in pojemek raket / pojemek hitrosti ♪
  2.      pójmiti  -im nedov. in dov. (ọ́ ọ̑) 1. knjiž. logično si razlagati, razumeti: ni mogel pojmiti, da so se sicer narodno zavedni ljudje med seboj pogovarjali nemško / z navadno pametjo tega ni mogoče pojmiti // ekspr. misliti si, predstavljati si: ali sploh pojmite, kaj nam to pomeni / še od daleč ne pojmijo, kaj je vojna 2. zastar. dojemati, razumeti: nihče ni pojmil, tako je bilo zapleteno / ker ga ni pojmil, je še enkrat vprašal ● knjiž. otroci resničnosti ne pojmijo, zato jim je fantastika bližja je ne spoznavajo, dojemajo s pojmi; star. svojo dolžnost je pojmil drugače pojmoval ♪
  3.      pojmljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. razumljiv, logičen: to je popolnoma pojmljivo dejanje / basen kot leposlovna vrsta je bila v času absolutizma pojmljiva / ta razlika je pojmljiva le, če upoštevamo zgodovino razložljiva, pojasnljiva ● knjiž., ekspr. večja okrutnost je komaj pojmljiva si jo komaj mislimo, predstavljamo ◊ filoz. ki se da spoznati, dojeti s pojmi ♪
  4.      pojmovánje  -a s (ȃ) kar izraža, kaže, kako se kaj pojmuje: to pojmovanje je zelo razširjeno; ostanki predkrščanskih pojmovanj; dokazovati zmotnost pojmovanja, da je življenje nesmisel / po tradicionalnem pojmovanju je bilo kaj takega sramota // glagolnik od pojmovati: pojmovanje takega dejanja kot nasilja je razumljivo; pojmovanje hiše je pri nas drugačno kot v orientalskem okolju; marksistično pojmovanje zgodovine / rezultat nepravilnega pojmovanja je napačna sodba ♪
  5.      pojmováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: ta izraz, to pooblastilo pojmujejo drugače; lepoto pojmujejo ljudje različno; hotel je povedati, kako on pojmuje življenje in svobodo / ta arhitekt pojmuje stavbo še precej tradicionalno // publ., v zvezi s kot imeti za, šteti za: tako dejanje pojmujejo kot nasilje, kot nečastno; pojmovati samoupravljanje kot eno od bistvenih oblik socialistične demokracije; to se more pojmovati kot priznanje 2. zastar. dojemati, razumeti: takega pesnika so mogli pojmovati samo redki sodobniki; kdor pojmuje veličino življenja, pojmuje tudi veličino smrti / fant je pojmoval lahko, zato je pri učenju hitro napredoval ● publ. kaj pojmujete pod tem izrazom kaj vam ta izraz pomeni, izraža pojmován -a -o: demokratično pojmovani centralizem; zgodovina je v drami pojmovana zelo osebno ♪
  6.      pojmóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pojem: pojmovna vsebina / pojmovni svet kmeta; pojmovna zmeda / pojmovna opredelitev česa; pojmovno mišljenje / jezik tega pesnika postaja vedno bolj nenazoren, pojmoven ◊ arheol. pojmovna pisava pisava, sestavljena iz ideogramov; lingv. pojmovni samostalniki pojmóvno prisl.: izraziti kaj pojmovno; pojmovno določen ♪
  7.      pojmóvnik  -a m (ọ̄) lingv. zbirka strokovnih izrazov, opisanih s stališča pojmov, ki jih označujejo: izdati pojmovnik / Pojmovnik poslovne informatike ● knjiž., redko naveličanost, utrujenost, melanholija ne sodijo v njegov pojmovnik pojmovni svet ♪
  8.      pojmóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost pojmovnega: pojmovnost filozofskega mišljenja, predmeta; nazornost in pojmovnost // kar je pojmovno: iz bližine teh pojmov je treba odmisliti vsako drugo pojmovnost; beseda je vez med stvarnostjo in pojmovnostjo / to je abstraktna pojmovnost ♪
  9.      pojútranjem  prisl. (ȗ) star. pojutrišnjem: pridem jutri ali pojutranjem ♪
  10.      pojútrišnjem  prisl. (ȗ) drugega dne po današnjem dnevu: jutri bo svatba, pojutrišnjem se odpeljeta; čakal ga bom pojutrišnjem zjutraj ♪
  11.      pojútrnjem  prisl. (ȗ) star. pojutrišnjem: vrnem se pojutrnjem ♪
  12.      pokím  -a m (ȋ) gib glave navzdol in navzgor, s katerim se kaj izraža: njen kratki, nejevoljni pokim ob odhodu / z rahlim pokimom glave je pokazal vsem, naj sedejo ♪
  13.      pokímati  -am dov. (ȋ) 1. z glavo narediti gib, navadno navzdol in navzgor: od utrujenosti je večkrat pokimala / žival pokima z glavo 2. z gibom glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno pokimal / pokimala je z glavo, da se strinja // z gibom glave izraziti kaj: skrivaj sta mu pokimala, naj se umakne / pokimal je ženi v pozdrav // z gibom glave pozdraviti: že od daleč ji je prijazno pokimal; pokimal je zdaj temu, zdaj onemu, ki ga je srečal na cesti ♪
  14.      pokimávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih kimati: pokimavala je od utrujenosti / gospodinje po klopeh so zadovoljno pokimavale / pokimaval ji je, naj pride bližje; ljudje so si skrivaj pokimavali ♪
  15.      pokimljáj  stil. pokímljaj -a m (ȃ; ȋ) gib glave navzdol in navzgor, s katerim se kaj izraža: pozdravil je le s pokimljajem ♪
  16.      pokmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) prilagoditi kmečkemu načinu življenja in mišljenja: pokmetiti svoj način življenja; ker je dolgo živel na deželi, se je pokmetil pokméten -a -o: pokmeteni učitelj ♪
  17.      pokomandírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. opraviti, urediti: pomagali so mu in pokomandirali vse, kakor se jim je zdelo prav ∙ pog. rad nas pokomandira nam kaj ukaže ♪
  18.      pokramljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas kramljati: malo sta posedela in pokramljala o tem in onem; z njo rad pokramlja ♪
  19.      pokŕmiti  -im dov., tudi pokrmíte; tudi pokrmíla (ŕ) s krmljenjem porabiti: pokrmili so že veliko sena / slabo sadje lahko pokrmimo živalim uporabimo za krmo ♪
  20.      pokrómanje  -a s (ọ̑) glagolnik od pokromati: pokromanje valjev ♪
  21.      pokrómati  -am dov. (ọ̑) teh. prekriti kovino s tanko plastjo kroma: pokromati ročaj pokróman -a -o: pokromani kovinski deli kolesa ♪
  22.      polágoma  prisl. (ȃ) 1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: zrak se polagoma segreva; polagoma je spoznal resnost položaja; zanimanje je polagoma začelo upadati // izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: polagoma se pomiriti, rasti 2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah: polagoma se mu vrača spomin / pot se polagoma spušča ne strmo / bolj polagoma govorite, da ne zbudite otroka bolj tiho ♪
  23.      poláhkoma  prisl. (ȃ) star. nalahko, narahlo: vrata se polahkoma odprejo ♪
  24.      polákomiti se  -im se dov. (á) star. polakomniti se: polakomil se je njihovega denarja, zemlje ♪
  25.      polákomniti se  -im se dov. (á) postati lakomen česa: oženil se je z bogato vdovo, ker se je polakomnil njenega denarja; razpadajoče hiše se ni nihče polakomnil; polakomniti se oblasti ♪

   10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA