Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (10.676-10.700)


  1.      pleménka  -e ž (ẹ̄) vet. plemenica: krmiti plemenke; krava je bila dobra plemenka ♦ rib. (ribe) plemenke ribe, določene za pleme ♪
  2.      pleménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleme: plemenski poglavar / rodovno-plemenska družba; plemenska skupnost / plemenski bik, žrebec; plemenska krava, svinja; rodovnik plemenske živine ♪
  3.      plémič  -a m (ẹ̑) v razredni družbi pripadnik plemstva: propadanje nižjih plemičev; plemiči in meščani ♪
  4.      plémiški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plemiče ali plemstvo: plemiški grb; plemiška noša / podedovati plemiški naslov; biti plemiškega rodu; plemiška družina / plemiški pravni sistem; plemiški stan; plemiško sodišče ♪
  5.      plémkinja  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od plemič: oženiti se s plemkinjo ♪
  6.      plémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko plemiški: konjenica plemskih oklepnikov / ženska iz plemskih krogov ♪
  7.      plémstvo  -a s (ẹ̑) v razredni družbi 1. družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice, privilegije: plemstvo in meščanstvo / nižje, višje plemstvo; posvetno plemstvo / fevdalno plemstvo ♦ zgod. kupiti, podeliti plemstvo pravico do plemiškega naslova, položaja // knjiž. skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja; aristokracija: denarno, finančno plemstvo; pren. plemstvo duha 2. plemiči: plemstvo je zasedlo boljše prostore v gledališču ♪
  8.      plenerízem  -zma m (ȋ) um. umetnostna smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja, ki upošteva ozračje in svetlobo na prostem: predstavnik plenerizma ♪
  9.      plénum  -a m (ẹ̑) pomembnejši sestanek vseh članov politične, strokovne organizacije: udeležiti se plenuma; na plenumu je sodelovalo veliko delegatov; razširjeni plenum odbora; udeleženec plenuma / plenum slavistov // s prilastkom tak sestanek voljenih organov: plenum centralnega komiteja partije, vrhovnega sodišča // udeleženci tega sestanka: plenum je sprejel pomembne sklepe / publ. kongres dela v plenumu ob udeležbi vseh udeležencev ♪
  10.      plenumáš  -a m (á) žarg. udeleženec plenuma: plenumaši se že zbirajo ♪
  11.      plénumski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plenum: plenumski dokumenti / plenumska seja ♪
  12.      pleonázem  -zma m (ā) lit. pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje: v njegovem besedilu je mnogo pleonazmov ♪
  13.      plíma  -e ž (ȋ) naraščanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. plima turistov pojema // stanje morske gladine ob tem naraščanju: ob plimi sega voda do polovice nasipa ♪
  14.      plímati  -am nedov. (ȋ) knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje plima / nova moč mu plima po telesu ♪
  15.      plímen  -mna -o (ȋ) pridevnik od plima: plimni valovi ♪
  16.      plimó  -ja m (ọ̑) s puhom napolnjena prešita odeja: pokriti se s plimojem ♪
  17.      plimovánje  -a s (ȃ) izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevati plimovanje; pren., publ. plimovanje gostov ♪
  18.      plimováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje je začelo plimovati ♪
  19.      plímski  -a -o (ȋ) pridevnik od plima: plimski tokovi, valovi ♪
  20.      plimútka  -e ž (ȗ) vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka ♪
  21.      plinohrám  tudi plinohràm -áma m (ȃ; ȁ á) teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom: zaloge plina v plinohramu ♪
  22.      plinomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava, ki kaže količino porabljenega plina: uradni preizkus plinomerov ♪
  23.      plitvomôrski  -a -o prid. (ó) ki je v plitvejših predelih morja: plitvomorski organizmi / plitvomorski predeli ♪
  24.      plôhoma  prisl. (ō) knjiž. v plohi, kot ploha: dež lije plohoma / plohoma so se usipale čestitke ♪
  25.      plómba  -e ž (ọ̑) 1. snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob: plomba mi je padla iz zoba; zgladiti plombo / zdravnik mu je naredil tri plombe plombiral tri zobe; ima že veliko plomb 2. ploščica na predmetu, navadno z vtisnjenim datumom, imenom, številko, kot dokaz nedotaknjenosti zapore: dati plombo na vagon, vrečo; monter je odstranil plombo z varovalke / carinska plomba ◊ biol. plomba snov, navadno beton, ki zapolnjuje razpoke, votline v deblih; grad. plomba snov, navadno cementna, ki zapolnjuje, veže poškodovano mesto na gradbenem elementu; mavčna plomba mavčna mešanica, ki se da na razpokano mesto gradbenega elementa za opazovanje širjenja razpoke ♪

   10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA