Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (10.651-10.675) 
- plástoma prisl. (ȃ) zastar. v plasteh, po plasteh: krompir in meso zložiti plastoma v posodo ♪
- plátfórma -e ž (ȃ-ọ̑) 1. teh. večja plošča, ploščad, namenjena navadno za opravljanje kake dejavnosti: ladja ima platformo za pristajanje helikopterjev; ob tirih so naredili platformo za razlaganje tovora; betonska, jeklena platforma; pren., publ. stati na platformi boja za mir 2. publ. osnova, temelj: pripraviti platformo za konferenco; delo so zasnovali na skupni programski platformi; nova politična platforma / idejna platforma revije / družbena platforma razvoja ♪
- platonízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki temelji na Platonovi filozofiji o idejah kot samostojnih bitnostih: platonizem in neoplatonizem ♪
- plázemski -a -o [zǝm] prid. (ȃ) nanašajoč se na plazmo: plazemska mrena / plazemski gorilnik ♪
- plázma -e ž (ȃ) 1. med. tekoči del krvi: predelati kri v plazmo / pošiljka (krvne) plazme 2. fiz. plin, v katerem so molekule razdeljene na elektrone in ione: segrevanje plazme z električnim tokom ◊ biol. živa vsebina celice; protoplazma ♪
- plazmódij -a m (ọ́) zool. enocelični organizem, ki povzroča malarijo, Plasmodium: razmnoževanje plazmodija ♪
- plême -éna s (é ẹ́) 1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji: črnska, indijanska plemena 2. vet. živali iste pasme, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste pasme: vzgoja novih plemen 3. navadno v zvezi z biti za, določiti za, pustiti za razmnoževanje, razplojevanje: ta telica bo za pleme; pustiti bikca za pleme / žival za pleme plemenska žival ● nar. krava ni vzela plemena se ni obrejila; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; zastar. črno pleme črna rasa; zastar. slovstvo slovanskih plemen narodov ◊ agr. sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; zgod. pleme skupnost krvno sorodnih bratstev v rodovno-plemenski družbi ♪
- plemén -a -o prid. (ẹ̑) star. plemenski: kupovali so plemeno živino ♪
- plemeníca -e ž (í) vet. plemenska žival ženskega spola: plemenica se je obrejila; krmiti plemenice; osemenjevanje govejih plemenic ♪
- plemenílen -lna -o prid. (ȋ) vet., navadno v zvezi plemenilna postaja kraj, prostor, urejen za oplojevanje ♪
- plemenílnik -a m (ȋ) čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice: izdelovati plemenilnike ♪
- plemenít -a -o prid., plemenítejši (ȋ) 1. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem, duhovnem pogledu: plemenit človek, značaj; biti plemenit / plemenit cilj; plemenita misel; plemenito dejanje; biti plemenitega srca / plemenit poklic ki se opravlja z veliko človekoljubja, požrtvovalnosti; ekspr. bil je ljudski pisatelj v najplemenitejšem pomenu te besede v najbolj pozitivnem 2. s širokim pomenskim obsegom ki po kakovosti, obliki zelo presega stvari svoje vrste: preja s plemenitim leskom; kazati plemenit okus; plemenita preprostost v oblačenju / plemenito vino / plemenit ton violine zelo lep, ki vzbuja ugodje // lepo, skladno oblikovan: plemenita arhitektura; plemenita glava konja / plemenite kretnje; plemenite poteze njegovega obraza 3. plemiški, plemenitaški: plemenit rod; plemenita družina / biti plemenite krvi plemenitega rodu / kot pristavek k imenu plemiča, nekdaj Julij plemeniti
[pl.] Kleinmayr ◊ agr. plemenita rastlina rastlina, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti; žlahtna rastlina; les. plemeniti furnir furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; plemeniti les kakovosten les z lepo strukturo in barvo; metal. plemenite kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; obrt. plemenito krzno tanko in odporno krzno z lesketajočo se dlako; teh. plemenito jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; vet. plemenita pasma konja pasma, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti plemeníto prisl.: plemenito ravnati ♪
- plemenitáš -a m (á) plemič: njegovi predniki so bili plemenitaši; obubožani plemenitaši ♪
- plemenitášinja -e ž (ā) plemkinja: podeželska plemenitašinja ♪
- plemenitáški -a -o prid. (á) plemiški: bogati plemenitaški sinovi / plemenitaški naslov; plemenitaška družina / plemenitaški stan ♪
- plemenitáštvo -a s (ȃ) knjiž. plemstvo: privilegiji plemenitaštva ∙ knjiž. postavlja se s svojim plemenitaštvom plemiškim rodom, položajem ♪
- plemenítenje -a s (ȋ) glagolnik od plemenititi: plemenitenje človekovih čustev / plemenitenje jekla; plemenitenje tkanin ♪
- plemenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od plemeniti: plemenitev mladih telic ♪
- plemeníti -ím nedov. (ȋ í) vet. oplojevati: bik bo spet plemenil plemeníti se pariti se: živali se morajo plemeniti v pravi starosti ♪
- plemenítiti -im nedov. (í ȋ) 1. delati kaj plemenito, dobro: plemenititi duha z branjem dobrih knjig; delo nas plemeniti // izboljševati, bogatiti: plemenititi jezik / plemenititi pri otroku čustvo tovarištva 2. teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: plemenititi tkanine ◊ agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; žlahtniti ♪
- plemenítnik -a m (ȋ) knjiž., redko plemič: star rod kranjskih plemenitnikov; podeželski plemenitniki ♪
- plemenítost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost plemenitega: deluje iz idealizma in plemenitosti; plemenitost in poštenost / sivi lasje so dajali njegovemu obrazu nekako plemenitost ♪
- plemenjáča -e ž (á) nar. plemenica, plemenka: v čredi je bilo dvajset plemenjač ♪
- plemenják -a m (á) vet. plemenska žival moškega spola: izbrati plemenjake; voditi psico k plemenjaku; vzrediti žrebca za plemenjaka; bik plemenjak ♦ čeb. izbrana čebelja družina, določena za razmnoževanje ♪
- plemenjênje -a s (é) glagolnik od plemeniti: plemenjenje svinj ♪
10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 
